Alpe Adria Green je v zakonskem roku podala pripombe na pobudo Državnega prostorskega načrta za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini

Pripravljavec Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP),

1. Pobudnik Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije
2. Naročnik: RS, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, DIREKCIJA RS ZA VODE
3. Izvajalci:  LUZ, d.d. HIDROSVET d.o.o. ACER Novo mesto d.o.o. RC PLANIRANJE d.o.o. SL CONSULT d.o.o,

so pripravili pobudo Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki jo je dne 25. oktobra 2022 podalo Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije. Pobudo za državno prostorsko načrtovanje je pod številko 8950 v juniju 2022 in z dopolnitvami v avgustu 2022 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d. s partnerji.

Pobuda se nanaša na za državno prostorsko načrtovanje je ureditev celovitih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline in mesta Celje, ki bo imela pozitivne učinke tudi dolvodno v porečju Savinje, na območju Laškega. Območje pobude posega na območje osmih občin in sicer Mestne občine Celje in občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko. Javna razgrnitev predloga je javno razgrnjena v avli MO Koper in na internetnih straneh MOP. Javna razgrnitev je od 26. maja do 27. junija 2022. Od je pobuda od 8. decembra 2022 do 27. januarja 2023 javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na vladnem spletnem portalu GOV.SI (povezava: https://www.gov.si/teme/drzavni-prostorski-nacrti/). V času do 07.02.2023 je možno oddati pripombe.

Na podlagi zgoraj navedenega Alpe Adria Green , Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, s sedežom na Cesta Franceta Prešerna 26, Jesenice podaja naslednje predloge in pripombe:

1. Veliki zadrževalniki vode bodo ob predvidenih večjih poplavah služili za shranjevanje presežne poplavne vode, s čimer bi pred poplavami zaščitili mesti Celje in Laško, ki so žal v preteklosti z napačno lokalno politiko urbanizacije gradili na poplavnem območju. Poplavna voda, ki bi suhe zadrževalnike ojezerila, bi tako vplivala na lastnosti tal, količino in kakovost pridelka savinjskih kmetovalcev. Ti ukrepi bodo  najbolj negativno vplivali na kmetijstvo, ki bo za zaščito mest Celja in Laškega zaradi napačne urbanizacije iz preteklosti plačala zelo visoko ceno, še posebno tista kmetijska gospodarstva, ki imajo zelo velik delež kmetijskih zemljišč znotraj predvidenih zadrževalnikov, številne kmetije tudi do 90% kmetijskih površin. Najbolj bo vplival na hmeljarje, sadjarje in drevesničarje in živinorejce. Savinjska dolina je zelo znana po razvitem kmetijstvu in izvozu svojih produktov tudi v tujino. Poleg tega imajo kmetje v Savinjski dolini eni najbolj urejenih in pred kratkim posodobljenih velikih namakalnih sistemov sofinanciranih z evropskimi sredstvi ravno na območjih predvidenih za izgradnjo zadrževalnikov.
2. Kmetovalci in lokalna skupnost ne morejo pristati, da se nadomešča zemljišča izven prizadetega območja, saj je potrebno nadomeščati izgube v okolju, kjer izgube nastajajo. V Spodnji Savinjski so izgubili že veliko kmetijskih površin z obstoječo avtocesto A1, obetajo se nove izgube z načrtovanjem avtocestnih povezav, kot je na primer 3. razvojna os. Kolikor je nam poznano, se pri izgradnji 3. razvojne osi na tem  območju prav tako predvideva nadomeščanje kmetijskih zemljišč, kjer prav tako še ni znano kje in kako naj bi se vzpostavljale nadomestne kmetijske površine. Zaradi tega dejstva menimo, da načrtovan poseg predstavlja prevelik negativen vpliv na kmetijstvo, ohranjanje kmetijskih tal in celotno tamkajšno naravo v vseh prizadetih občinah, da bi bil z tega stališča opravičljiv. Načrtovani zadrževalniki so predvideni celo na vodovarstvenih območjih, območjih Natura 2000 in na zaščitenih območjih narave ob Savinji. 
3. Želimo tudi opozoriti, da morebitno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, s funkcionalnimi kmetijskimi površinami, ki jih upravlja tudi Sklad kmetijskih zemljišč ni ustrezen instrument za nadomeščanje izgub naravnega resursa tal, saj v tem primeru vzamete zemljo enemu kmetovalcu in jo daste drugemu kmetovalcu, kar je sporno tudi iz moralnega vidika, v prehranski bilanci nima pozitivnega učinka, ter še vedno pomeni zmanjšanje kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane.
4. Dejstvo je, da smo nad vsebino nove pobude DPN zelo presenečeni in razočarani. Pri našem pregledu razpoložljive dokumentacije ugotavljamo, da se pobuda predstavljenega projekta ni lotila upravljanja z vodami celovito za celotno Savinjsko dolino.
5. Kolikor nam je poznano, Komisija za vodne zadrževalnike pri KGZS že od leta 2006 aktivno sodeluje pri dajanju pripomb in predlogov pri ukrepih za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Organizirali so veliko srečanj z okoljskimi, kmetijskimi ministri in z AAG. Z njihovimi predlogi in predstavljenim študijam se v AAG strinjamo in jih podpiramo. Predstavljeno osnovno načelo vseskozi je, da se ne uničuje najboljša kmetijska zemljišča v Sloveniji, še posebno ne v časih, ki terjajo od družbe čim večji nivo samooskrbe in zaradi različnih globalnih sprememb bi morali še posebno skrbeti za lastno prehransko varnost. Slovenija je država, ki je na evropskem nivoju na predzadnjem mestu glede deleža površin kmetijskih zemljišč na prebivalca.
6. Velik korarak je bil storjen v letu 2015, takrat je uspelo s pomočjo ministra za kmetijstvo, gospoda Dejana Židana omenjeni projekt ustaviti s sklepom takratne vlade. Kmetijsko ministrstvo se ni strinjalo z projektom, ki bi tako drastično posegalo in uničilo najboljša kmetijska zemljišča. Naročene so bile nove študije in izračuni za zagotavljanje poplavne varnosti, ki naj bi zmanjšale posege na kmetijska zemljišča. Vendar temu v letu 2022 sledi razočaranje za vse, potem ko so načrtovalci zagotavljali, da bodo posegi na kmetijska zemljišča veliko manjši oziroma minimalni.  DPN iz leta 2022 je identičen DPN iz leta 2008 z nekaj malenkostnimi popravki in dodatnimi celo z dodatnimi zadrževalniki, kar v praksi pomeni uničenje še več kmetijskih površin. Tako je trenutna strokovna ocena, da je s tem projektom potencialno ogroženih cca. minimalno 800 ha najbolj kvalitetnih kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini. Kmetje se nikakor ne morejo strinjati z gradnjo zadrževalnikov na najboljših kmetijskih zemljiščih, saj jim je kmetijska zemlja osnova-naše zlato za njihovo delo, dejavnost, ki predstavlja njihovo poslanstvo, to je poskrbeti za prehransko varnost ljudi v državi, Republiki Sloveniji.
7. Mnogi kmetje iz območja, kjer je predvidena gradnja zadrževalnikov, je vključenih v ukrepe kmetijsko okoljskega programa. Veliko kmetij iz celotnega območja je v preteklih letih uspešno prejelo tudi nepovratna sredstva za investicije na kmetijah v okviru razpisov Programa razvoja podeželja naše države, ki je potrjen na evropski ravni. Ena od osnovnih zahtev teh programov je ohranitev obsega površin, ki so vključene v ukrepe. Še enkrat poudarjamo, da možnosti pridobitve nadomestnih zemljišč v Spodnji Savinjski dolini ne obstaja, kajti v Spodnji Savinjski dolini ni na voljo prostih kmetijskih zemljišč.
8. Interes DPN zelo skrbi naše člane, ki so lastniki in solastniki kmetijskih zemljišč. Skrbi jih, da bo v času gradnje in tudi po njej obstajala največja nevarnost poškodb kmetijskih zemljišč na območju gradbišča, dovoznih poti, območja odlaganja materiala in zaplavnega območja. Obstaja nevarnost izgube funkcionalnost okoliških kmetijskih zemljišč zaradi nedostopnosti, zaradi zaplavnega območja in onesnaženja, ki ga prinesejo visoke vode. Med gradnjo lahko pride tudi do izlitja nevarnih snovi iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil.
9. Naši člani, lastniki oz. solastniki poudarjajo, da se bo na morebitnih zadrževalnih zaplavnih območjih nahajajo kmetijska zemljišča, tudi kmetijska poslopja, ki so namenjena kmetijski proizvodnji oziroma kmetijski dejavnosti. Zelo jih skrbi, da bo v primeru poplavljanja nastala ogromna škoda na teh zemljiščih in bo s tem ogrožena celotna njihova kmetijska dejavnost, saj po poplavah in naplavinah območij ne bo mogoče več sanirati in urediti brez posledic. Lastniki, solastniki zemljišč ne živijo samo od pridelkov, ampak od te zemlje živijo tudi njihove živali, ki bi kasneje postale ogrožene zaradi hranjenja onesnaženih pridelkov. Verjamemo, da bi imel omenjeni državni projekt zelo negativni vpliv na kmetijska zemljišča in prostor. Voda, ki se bo po dvigu zapor stekla v zadrževalnike, bo pustila za sabo polno nesnage, in sicer: ostanke mineralnih gnojil, fekalije, raznih odpadkov iz gospodinjstev, mulja, peska, pleveli, drevje itd…
10. Glede vprašanja poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini verjamemo, da bi se lahko zadeva rešila s kombinacijo minimalnih gradbenih ukrepov (regulacije strug, pregrade, kanaliziranje vodotokov, gradnja novih nasipov in obnova starih nasipov, urejanje povirij, minimalno število mokrih zadrževalnikov za potrebe namakanja na najmanj prizadetih kmetijskih površinah) in več negradbenih ukrepov (ukrepi upravljanja porečij, pogozdovanje, ohranjanje in obnavljanje zemljišča za nadzorno razlivanje, prostorsko načrtovanje). Tako se lahko gradbeni in negradbeni protipoplavni ukrepi lahko prepletajo in dopolnjujejo. Negradbeni ukrepi so tudi bolj celovito povezani z vzroki poplav kot gradbeni ukrepi.
11. Gradbeni ukrepi v praski pogosto še prevladujejo, saj negradbeni ukrepi za omilitev poplav zahtevajo boljše in bolj dolgoročno načrtovanje. Negradbeni ukrepi so tudi zahtevnejši za izvedbo in spremljanje, saj obsegajo tudi socialne in druge vidike. Kljub temu ocene njihovih ekonomskih učinkov kažejo njihovo dolgoročno stroškovno uspešnost.

V AAG menimo, da bi z uporabo primerne metode vrednotenja, kot je na primer ciljno zasnovana matrika ocenjevanja poplavnih ravnic ugotovili, da so skupni stroški negradbenih ukrepov nižji od stroškov gradbenih ukrepov, zlasti, če prištejemo okoljsko (nepovratne spremembe ekosistemov) in družbeno škodo (morebitne selitve) ter stroške vzdrževanja tovrstne infrastrukture, ki pogosto preživi stoletja. V praksi so že k večjemu pomenu negradbenih ukrepov pri soočenju z učinki poplav prispevala tudi sodelovanje med državami v skupnih porečjih, kar spodbujajo številne mednarodne pobude. zato na ponovno predlagano izgradnjo zadrževalnikov ne moremo pristati.

AAG skladno z petim odstavkom 103., 105. in 106. člena ZureP-3^[1] zahtevamo, da smo kot Stranski udeleženec v postopku izdaje celovitega dovoljenja tako kot predvidevajo predpisi.

---

[1] Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), stran 12495

Povezava: Državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini

ZBORNIK E-NOVIC ALPE ADRIA GREEN – HRAST 2022 V PDF

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST