Mokrišča so ekosistemi, kjer je voda glavni dejavnik, ki nadzoruje okolje ter z njim povezano rastlinstvo in živalstvo. Široka definicija mokrišč vključuje tako sladkovodne kot morske in obalne ekosisteme, kot so vsa jezera in reke, podzemni vodonosniki, močvirja in močvirja, mokra travišča, šotišča, oaze, estuariji, delte in plimovanja, mangrove in druga obalna območja, koralni grebeni, in vsa mesta, ki jih je ustvaril človek, kot so ribniki, riževa polja, rezervoarji in soline.

Ta zemljišča so ključnega pomena za ljudi in naravo, glede na notranjo vrednost teh ekosistemov ter njihove koristi in storitve, vključno z njihovimi okoljskimi, podnebnimi, ekološkimi, socialnimi, gospodarskimi, znanstvenimi, izobraževalnimi, kulturnimi, rekreacijskimi in estetskimi prispevki k trajnostnemu razvoju in človekovemu dobro počutje.

Čeprav pokrivajo le okoli 6 odstotkov zemeljske površine, živi ali se razmnožuje v mokriščih 40 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. Biotska raznovrstnost mokrišč je pomembna za naše zdravje, oskrbo s hrano, turizem in delovna mesta. Mokrišča so ključnega pomena za ljudi, druge ekosisteme in naše podnebje, saj zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve, kot je regulacija vode, vključno z nadzorom poplav in čiščenjem vode. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je za preživetje odvisnih od mokrišč – to je približno vsak osmi prebivalec Zemlje.

Kako se mokrišča borijo proti podnebnim spremembam?

Mokrišča so naravna rešitev za globalno grožnjo podnebnih sprememb, ki opredeljuje obdobje. Absorbirajo ogljikov dioksid in tako pomagajo upočasniti globalno segrevanje in zmanjšati onesnaževanje, zato jih pogosto imenujejo “ledvice Zemlje”. Samo šotišča shranijo dvakrat več ogljika kot vsi svetovni gozdovi skupaj. Ko pa so mokrišča izsušena in uničena, oddajajo ogromne količine ogljika.

Mokrišča zagotavljajo tudi zaščito pred vplivi poplav, suše, orkanov in cunamijev ter krepijo odpornost na podnebne spremembe.

Zakaj so v nevarnosti

Mokrišča so med ekosistemi z najvišjimi stopnjami upadanja, izgube in degradacije. Predvideva se, da se bodo kazalniki trenutnih negativnih trendov v globalni biotski raznovrstnosti in funkcijah ekosistemov nadaljevali kot odziv na neposredne in posredne dejavnike, kot so hitra rast prebivalstva, netrajnostna proizvodnja in potrošnja ter s tem povezan tehnološki razvoj, pa tudi škodljivi vplivi podnebnih sprememb.

Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi in ​​so najbolj ogrožen ekosistem na Zemlji. V samo 50 letih – od leta 1970 – je bilo izgubljenih 35 % svetovnih mokrišč. Človekove dejavnosti, ki vodijo v izgubo mokrišč, vključujejo izsuševanje in nasipanje za kmetijstvo in gradnjo, onesnaževanje, prekomerni ribolov in prekomerno izkoriščanje virov, invazivne vrste in podnebne spremembe.

Ta začaran krog izgube mokrišč, ogroženih sredstev za preživetje in poglabljanja revščine je posledica napačnega videnja mokrišč kot pustih območij in ne življenjsko pomembnih virov delovnih mest, dohodkov in osnovnih storitev ekosistema. Ključni izziv je spremeniti miselnost, da bi vlade in skupnosti spodbudili k vrednotenju in dajanju prednosti mokriščem.

Kaj lahko storimo

Nujno je, da dvignemo nacionalno in globalno zavest o mokriščih, da preprečimo njihovo hitro izgubo in spodbudimo ukrepe za njihovo ohranitev in obnovo. Svetovni dan mokrišč je idealen čas za izboljšanje razumevanja ljudi o teh kritično pomembnih ekosistemih.

»Oživite in obnovite degradirana mokrišča« je tema za leto 2023, ki poudarja pomen obnove mokrišč , saj lahko dobro obnovljena mokrišča zagotovijo številne storitve, ki jih opravlja prvotno naravno mokrišče.

Nujen poziv k ukrepanju in vlaganju finančnega, človeškega in političnega kapitala je letošnji poziv, da rešimo svetovna mokrišča pred popolnim izginotjem — in obnovimo tista, ki smo jih že izgubili.

WWF je zagotovil skoraj pet milijonov evrov za revitalizacijo štirih območij v Evropski Amazonki

V Sloveniji je WWF zagotovil skoraj pet milijonov evrov za revitalizacijo štirih območij v Evropski Amazonki Revitalizacija oz. oživitev rek je glavna tema letošnjega svetovnega dneva mokrišč, ki ga na ta dan praznujemo že od leta 1971. In ravno revitalizacija določenih rečnih območij v Evropski Amazonki je rezultat, ki ga želi Svetovna organizacija za varstvo narave WWF doseči z novim projektom, katerega vrednost je skoraj pet milijonov evrov. V Sloveniji je projekt vodila Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica WWF Adria v Sloveniji ter članica strokovne komisije pri AAG.
»Z vlaganjem v obnovo rek, mokrišč in šotišč vlagamo v podnebno odporno prihodnost in zelo smo veseli, da so to prepoznali naši donatorji, ki so se odločili vložiti v obnovo Mure, Drave in Donave na Hrvaškem, v Sloveniji in v Srbiji,« pravi Ivana Korn Varga iz WWF Adria. »S petletnim projektom ‘Revitalizacija Evropske Amazonke’, ki se izvaja na območju 5-državnega UNESCO-vega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, bomo na štirih lokacijah revitalizirali različne ekosisteme. Lokalno prebivalstvo bo neposredno vključeno v vse aktivnosti. Poleg podpore razvoju trajnostnih oblik poslovanja z uvedbo trajnostnega gospodarskega inkubatorja bomo povezali vse ključne deležnike, da bodo lahko skupaj oživljali prostor tudi po zaključku našega projekta,« poudarja Korn Varga.
Revitalizirani bodo mokrotni travniki ob reki Muri v Sloveniji, kjer se bo s tradicionalno živinorejo v sodelovanju z lokalnimi kmeti, lokalnimi vrtci in šolami vzpostavil model krožnega gospodarstva. Na Hrvaškem bodo na reki Dravi, ob izlivu reke Mure, priključili zaledno vodo, ki bo povečala zadrževalno površino ob večjih vodnih valovih in ponovno omogočila pretok vode na priljubljenem kopališču pri občini Legrad. V Naravnem parku Kopački rit bodo očistili zaledne vode in tako povezali Donavo s Kopačkim jezerom, ki je tudi največja stoječa voda v parku. V Srbiji se bodo v Posebnem naravnem rezervatu
Zgornje Podunavlje ukvarjali s preusmeritvijo hibridnih nasadov topolov v avtohtoni heterogeni poplavni gozd, poleg tega pa bodo raziskovali, kako se bo območje naravno revitaliziralo.
»V močvirnih habitatih živi kar 40 % vseh vrst, pa tudi več kot milijarda ljudi na svetu, katerih dobrobit je neposredno odvisna od teh habitatov. Zato so takšne naložbe izjemno pomembne za Evropsko Amazonko, na ozemlju katere živi okoli milijon ljudi. Le tako se lahko soočimo s podnebno krizo in krizo izgube biotske raznovrstnosti ter dosežemo trajnostni razvoj,« zaključuje Korn Varga.
Projekt »Revitalizacija Evropske Amazonke« podpira Endangered Landscapes Programm (Program za ogrožene pokrajine), ki ga upravlja Cambridge Conservation Initiative v sodelovanju z Arcadio, Lisbet Rausing in Peter Baldwin Charitable Trust.

ZBORNIK E-NOVIC ALPE ADRIA GREEN – HRAST 2022 V PDF

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST