Nevaren podnebni prag je blizu, vendar “to ne pomeni, da smo obsojeni na propad”, če hitro ukrepamo, pravijo znanstveniki

Človeške dejavnosti so preoblikovale planet s hitrostjo in obsegom, ki ji v zgodovini ni para, ter povzročile nepopravljivo škodo skupnostim in ekosistemom, piše v enem najbolj dokončnih poročil o podnebnih spremembah, kar jih je bilo kdaj objavljenih. Vodilni znanstveniki so opozorili, da so svetovni načrti za boj proti tem spremembam neustrezni in da je treba sprejeti bolj agresivne ukrepe, da preprečimo katastrofalno segrevanje.

Poročilo, ki ga je 20.03.2023 objavil Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC), ugotavlja, da bo svet v desetletju verjetno zgrešil svoj najambicioznejši podnebni cilj – omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija (2,7 stopinje Fahrenheita) nad predindustrijskimi temperaturami. Znanstveniki so ugotovili, da bodo čez ta prag podnebne katastrofe postale tako ekstremne, da se ljudje ne bodo mogli prilagoditi. Osnovne komponente zemeljskega sistema bodo temeljito, nepreklicno spremenjene. Vročinski valovi, lakota in nalezljive bolezni bi lahko zahtevale na milijone dodatnih življenj do konca stoletja.

Ponedeljkova ocena združuje leta študij o vzrokih in posledicah naraščajočih temperatur , zaradi česar je generalni sekretar ZN António Guterres zahteval, da razvite države, kot so ZDA, odpravijo emisije ogljika do leta 2040 – desetletje prej kot preostali svet.

Glede na to, da je malo držav na poti, da izpolnijo svoje podnebne zaveze, in ker svet v razvoju že nesorazmerno trpi zaradi podnebnih katastrof, je dejal, da so bogate države odgovorne, da ukrepajo hitreje kot njihovi kolegi z nizkimi dohodki.

Poročilo IPCC kaže, “da je človeštvo doseglo kritični trenutek v zgodovini”, je dejal predsednik IPCC Hoesung Lee. Svet ima vse znanje, orodja in finančne vire, potrebne za doseganje svojih podnebnih ciljev, vendar se po desetletjih neupoštevanja znanstvenih opozoril in odlašanja s podnebnimi prizadevanji čas za ukrepanje hitro zapira.

Guterres je poročilo označil za “vodnik, kako odstraniti podnebno časovno bombo”, Guterres pa je v ponedeljek napovedal “agendo pospeševanja”, ki bo pospešila globalne podnebne ukrepe.

Gospodarstva v vzponu, vključno s Kitajsko in Indijo, ki nameravata leta 2060 oziroma 2070 doseči neto ničelno raven, morajo skupaj z razvitimi državami pospešiti svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij, je dejal Guterres.

Tako vodja ZN kot IPCC sta tudi pozvala, naj svet postopno opusti premog, nafto in plin, ki so odgovorni za več kot tri četrtine svetovnih emisij toplogrednih plinov.

To poročilo daje upanje in daje opozorilo.Odločitve, ki jih sprejemamo zdaj in v naslednjih nekaj letih, bodo odmevale po vsem svetu še stotine, celo tisoče let.

Oster znanstveni pogled

Zbirno poročilo IPCC kaže, da je človeštvo temeljito in nepovratno spremenilo zemeljski sistem . Emisije zaradi izgorevanja fosilnih goriv in drugih dejavnosti, ki segrevajo planet, so od začetka industrijske dobe zvišale globalne povprečne temperature za najmanj 1,1 stopinje Celzija (2 stopinji Fahrenheita). Količina ogljikovega dioksida v ozračju ni bila tako visoka, odkar so arhaični ljudje izklesali prva kamnita orodja.

Te spremembe so povzročile nepopravljivo škodo skupnostim in ekosistemom, dokazi kažejo: populacije rib se zmanjšujejo, farme so manj produktivne, nalezljive bolezni so se namnožile, vremenske katastrofe pa se stopnjujejo do nezaslišanih skrajnosti . Izkazalo se je, da so tveganja zaradi te razmeroma nizke stopnje segrevanja večja, kot so predvidevali znanstveniki – ne zaradi napak v njihovih raziskavah, temveč zato, ker so se infrastruktura, družbena omrežja in gospodarski sistemi, ki jih je zgradil človek, izkazali za izjemno občutljive na celo majhne količine podnebja. sprememba, piše v poročilu.

Trpljenje je najhujše v najrevnejših državah sveta in nižje ležečih otoških državah, kjer živi približno milijarda ljudi, vendar predstavljajo manj kot 1 odstotek celotnega onesnaževanja človeštva, ki povzroča segrevanje planeta, piše v poročilu. Ker pa se podnebne motnje povečujejo z naraščajočimi temperaturami, niti najbogatejši in najbolj dobro zaščiteni kraji ne bodo imuni.

Raziskovalci pravijo, da je skoraj neizogibno, da bo svet do zgodnjih 2030-ih presegel segrevanje za 1,5 stopinje Celzija – s čimer bo planet potisnjen čez mejo, pri kateri bodo po mnenju znanstvenikov podnebne spremembe postale vse bolj neobvladljive.

Leta 2018 je IPCC ugotovil , da je svet s temperaturo 1,5 °C izjemno varnejši od tistega, ki je za 2 stopinji Celzija (3,6 stopinje Fahrenheita) toplejši od predindustrijske dobe. Takrat so znanstveniki dejali, da bo moralo človeštvo do leta 2050 zmanjšati emisije ogljika, da bi doseglo cilj 1,5 stopinje, in do leta 2070, da bi preprečilo segrevanje nad 2 stopinji.

Pet let pozneje človeštvo še zdaleč ni doseglo nobenega cilja. Če države ne sprejmejo novih okoljskih politik – in ne bodo sledile tistim, ki že veljajo – se lahko svetovne povprečne temperature do konca stoletja segrejejo za 3,2 stopinje Celzija (5,8 stopinje Fahrenheita), pravi sintezno poročilo. Po tem scenariju bo danes rojen otrok dočakal dvig morske gladine za nekaj metrov , izumrtje na stotine vrst in selitev milijonov ljudi iz krajev, kjer ne morejo več preživeti.

Opozorili so na škodo, ki jo je povzročil ciklon Freddy , najdlje trajajoča in najbolj energična tropska nevihta doslej, ki je po več kot mesecu bombardiranju južne Afrike in Madagaskarja ubila na stotine ljudi in razselila na tisoče drugih. Poročilo kaže, da so nevihte zaradi višjih temperatur močnejše, zaradi dviga morske gladine pa so poplave zaradi teh neviht intenzivnejše. Medtem pa je število smrtnih žrtev zaradi tovrstnih nesreč v ranljivih državah 15-krat večje kot v bogatejših delih sveta.

Če bo svet ostal na sedanji poti segrevanja, pravi IPCC, bo globalna škoda zaradi poplav kar štirikrat večja, kot če bi ljudje dvig temperature omejili na 1,5 C.

Cena zamude

Čeprav velik del sintetičnega poročila odmeva opozorila, ki so jih znanstveniki izdajali že desetletja, je ocena opazna zaradi ostre gotovosti svoje retorike. Besedna zveza »visoko zaupanje« se v 36-stranskem poglavju s povzetkom pojavi skoraj 200-krat. Odgovornost človeštva za celotno segrevanje globalnega podnebnega sistema je opisana kot neizpodbitno »dejstvo«.

Vendar poročilo tudi podrobno opisuje, kako javni uradniki, zasebni vlagatelji in druge močne skupine vedno znova niso upoštevali teh opozoril. Več kot 40 odstotkov kumulativnih emisij ogljika se je zgodilo od leta 1990 – ko je IPCC objavil svojo prvo študijo o nevarnih posledicah nenadzorovanega segrevanja. Vlade še naprej subvencionirajo uporabo fosilnih goriv; banke in podjetja veliko več vlagajo v onesnaževalne industrije kot v podnebne rešitve. Porabniške navade 10 odstotkov najbogatejših ljudi povzročajo trikrat več onesnaženja kot navade 50 odstotkov najrevnejših, piše v poročilu.

Desetletja zamude so svetu odrekla kakršno koli upanje na enostaven in postopen prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, pravi komisija. Sedaj bodo le »globoka, hitra in … takojšnja« prizadevanja v vseh vidikih družbe – v kombinaciji s še nepreizkušenimi tehnologijami za črpanje ogljika iz ozračja – lahko preprečila katastrofo.

Toda malo institucij ukrepa dovolj hitro, piše v poročilu. Novembrska podnebna konferenca ZN v Egiptu se je končala brez resolucije o postopnem opuščanju nafte, plina in premoga – osnovne zahteve za zajezitev podnebnih sprememb. Lani je Kitajska odobrila svojo največjo širitev elektrarn na premog od leta 2015. Sredi strmoglavih dobičkov velika naftna podjetja umikajo svoje pobude za čisto energijo in poglabljajo naložbe v fosilna goriva.

Človeštvo hitro porablja količino onesnaževanja, ki si ga svet lahko privošči, da bi ga izpustil, in še vedno dosegal svoje cilje segrevanja, je dejal IPCC, zaradi predvidenih izpustov iz obstoječe infrastrukture za fosilna goriva pa se ne bo mogoče izogniti pragu 1,5 stopinje.

Poročilo razkriva pragove, na koliko segrevanja se lahko ljudje in ekosistemi prilagodijo. Nekatere so “mehke” meje – določene s pomanjkljivostmi v političnih in družbenih sistemih. Na primer, skupnost z nizkimi dohodki, ki si ne more privoščiti izgradnje zaščite pred poplavami, se sooča z mehkimi omejitvami pri soočanju z dvigom morske gladine.

Toda po segrevanju za 1,5 stopinje, pravi IPCC, bo človeštvo naletelo na “trde meje” prilagajanja. Temperature bodo previsoke za pridelavo številnih osnovnih poljščin. Suše bodo postale tako hude, da jih niti najmočnejši ukrepi za ohranjanje vode ne bodo mogli nadomestiti. V svetu, ki se je segrel za približno 3 stopinje Celzija (5,4 stopinje Fahrenheita) – kamor je trenutno namenjeno človeštvo – bodo ostre fizične realnosti podnebnih sprememb smrtonosne za nešteto rastlin, živali in ljudi.

‘To ne pomeni, da smo obsojeni’

Kljub ostremu jeziku in grozljivim opozorilom poročilo IPCC pošilja sporočilo o možnostih, je dejala Friederike Otto, podnebna znanstvenica na Imperial College London in članica osrednje skupine za pisanje poročila.

Poročilo pravi, da je v mnogih regijah električna energija iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter, zdaj cenejša od energije iz fosilnih goriv. Več držav je v zadnjem desetletju znatno zmanjšalo svoje emisije, čeprav so njihova gospodarstva rasla. Nove analize kažejo, kako lahko prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam koristijo družbi na nešteto drugih načinov, od izboljšanja kakovosti zraka do krepitve ekosistemov do krepitve javnega zdravja. Te “pomožne koristi” precej odtehtajo stroške kratkoročnega zmanjšanja emisij, tudi brez upoštevanja dolgoročnih prednosti izogibanja nevarnemu segrevanju.

IPCC je tudi poudaril, da lahko spopadanje s podnebnimi spremembami pomaga odpraviti globalne neenakosti – in obratno. Poročilo pravi, da močnejše varnostne mreže in politike, ki pomagajo revnim, lahko prispevajo k podpori za ogromne spremembe, ki so potrebne za zmanjšanje emisij ogljika. Pomoč državam v razvoju pri izgradnji infrastrukture za obnovljivo energijo bo preprečila emisije in ublažila energetsko revščino, ki prizadene več kot 700 milijonov ljudi po vsem svetu, so zapisali.

Visoki politični vložki teh ugotovitev so bili očitni med maratonsko sejo potrjevanja poročila, pri čemer so se predstavniki iz skoraj 200 držav prepirali glede poudarjanja podnebne pravičnosti v dokumentu.

Svet se ne bo izognil katastrofalnemu segrevanju, če bogate države ne bodo pospešile lastnega zmanjšanja emisij in pomagale revnejšim državam storiti enako, so med drugim dejali na konferenci.

Avtorji poročila pravijo, da ocena IPCC prihaja v ključnem trenutku. Z začetkom tega leta morajo države začeti posodabljati obljube o zmanjševanju emisij, ki so jih dale v Parizu leta 2015. Diplomati razpravljajo tudi o podrobnostih sklada za “izgube in škodo”, ki je bil vzpostavljen na vsaj enoletnih podnebnih pogovorih, ki bi zagotovil odškodnino ranljivim držav, ki trpijo zaradi nepopravljive podnebne škode.

Guterres je ob koncu podnebne konference COP28 v Dubaju decembra dejal, da bi morala vodilna svetovna gospodarstva sprejeti podnebne načrte v skladu z ugotovitvami IPCC.

Sredi vojne v Ukrajini, stopnjevanja napetosti med Združenimi državami in Kitajsko, trgovinskih sporov glede zelene energije in naraščajoče jeze zaradi neenakih podnebnih vplivov je Guterres pozval narode, naj pogledajo onkraj lastnih interesov k potrebam celotnega planeta.

Poročilo ZN o podnebnih spremembah

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST