Iz nevladne okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) smo v četrtek 22.06.2023 predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič posredovali pobudo za začetek zakonodajnega postopka za novelo zakona o državni upravi, ki bi naslovila zaplet pri izgradnji kanala C0 v Ljubljani. Prepričani smo, da je zakon v nasprotju z lani spremenjenim zakonom o vladi, ki je delovna področja nekdanjega ministrstva za okolje in prostor razdelil na tri druga ministrstva, in da je odtlej na področju sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb varstva okolja pomanjkljiv.

Pri proučevanju zakonskih podlag za sklenitev aneksa št. 1 k pogodbi o sofinanciranju št. 2550-18-43002, z dne 3.4.2018, o sofinanciranju izvedbe 1. dela projekta – Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana (1. sklop, I. faza), v delu, ki se nanaša na Mestno občino Ljubljana, med Ministrstvom za okolje in prostor ter Mestno občino Ljubljana, smo ugotovili, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Ur. L. RS, št. 18/23) v neskladju z Zakonom o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-J (Ur. L. RS, št. 163/22).

Cilj zadevnega predloga sprememb in dopolnitev Zakona o državni upravi – ZDU-1O je slediti Zakonu o Vladi RS – ZVRS-J na način, da se uskladi z njegovimi določbami. ZVRS-J je doktrinarno smiselno razdelil delovna področja dotedanjega MOP med tri ministrstva: MOPE kot nosilca proaktivno-razvojne funkcije, MNVP kot nosilca varovalno-razvojne funkcije in MSP kot nosilca solidarno-razvojne funkcije. Zakonu o Vladi RS – ZVRS-J in njegovi logični razmejitvi funkcij med proaktivno (MOPE) in varovalno (MNVP) – v izogib kompenzacije teh funkcij znotraj enega ministrstva – ZDU-1O ne sledi.

Zato je treba v 38.a členu ZDU-1O (Ministrstvo za naravne vire in prostor) črtati besedilo »gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,«, ker ti dve gospodarski javni službi skladno s prehodnimi določbami ZVRS-J sodita med gospodarske javne službe varstva okolja, ki se sistemsko urejajo v okviru Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V skladu s prehodnimi določbami ZVRS-J pa je treba v 38.b členu ZDU-1O dodati sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb varstva okolja (in s tem iz MNVP posredno prenesti nazaj v MOPE obe napačno uvrščeni gospodarski javni službi). Tako se odpravlja pravna praznina z vidika preostalih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Odpravlja se zmeda pristojnosti ministrov in ministrstev po neusklajenih ZVRS in ZDU.

Obenem začudi, da je treba – najmanj z vidika predstoječe notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest – Ministrstvu za naravne vire in prostor dodati naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike, državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja, Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa še funkcije upravnih postopkov na področju okolja. V ostalem se v predlogu zakona v skladu s prehodnimi določbami ZVRS-J z dodanim besedilom »razvojnega načrtovanja« v 32.b členu ZDU-1O prenaša in operacionalizira področje razvojnega načrtovanja nazaj v okvir Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Posledično se v 34.a členu ZDU-1O (Ministrstvo za javno upravo) črta besedilo »razvojnega načrtovanja,«. Tudi sicer je razvojno načrtovanje predpogoj regionalnega razvoja in kohezijske politike.  

Že v mnenju o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1O), nujni postopek, EPA 572-IX je Zakonodajno-pravna služba DZ opozorila, da je poglavitni namen Predloga zakona uskladitev določitve ministrstev in njihovih delovnih področij z Zakonom o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), da se sme predlagani zakonodajni pristop uporabljati zelo restriktivno in je dopusten le, če so spremembe uskladitvene narave in da je zato predlagani zakonodajni pristop neustrezen in sporen z vidika 2. člena Ustave. Seveda to velja to pot predvsem za vladno umestitev gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v okvir Ministrstva za naravne vire in prostor. K 38.b členu pa je ZPS zahteval, da se besedilo »javnih služb varstva okolja« ustrezno dopolni, namesto tega pa so ga poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, z amandmajem k 9. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi (ZDU-1O), št. 020-01/23-2/10 z dne 1.2.2023, enostavno črtale.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve, v imenu Mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green, vložila pobudo za začetek zakonodajnega postopka za spremembo in dopolnitve Zakona o državni upravi, s pripadajočim delovnim gradivom in prilogami. Pri pripravi predloga zakona in obrazložitve sprememb in dopolnitev je pro bono sodeloval Miha Jazbinšek, univ. dipl. inž. arhitekture, minister za okolje in prostor 1990-1994. Pri pripravi predloga zakona je sodelovala tudi strokovna in druga zainteresirana javnost v okviru javne razprave z naslovom »Okoljska demokracija in okoljski konflikti v Sloveniji: kanal C0«, ki jo je izvedla Vesna – Zelena stranka, dne 19. januarja 2023 v Ljubljani.

Predlog pobude za začetek zakonodajnega postopka za novelo zakona o državni upravi:

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI

1. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Državna uprava deluje v skladu z Ustavo Republike Slovenije ter zakoni in podzakonskimi predpisi. Prvi odstavek 120. člena Ustave Republike Slovenije določa, da se organiziranost uprave, njene pri- stojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev urejajo z zakonom.

Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZVRS-J), ki je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet 22. 6. 2022, je na novo določil ministrice in ministre, ki so v vladi, v prehodnih določbah pa je uredil tudi obveznost uskladitve Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21, v nadaljnjem besedilu ZDU-1) s tem zakonom.

Predlagani zakon tako na podlagi navedene prehodne določbe in v skladu z ZVRS-J ureja ministrstva in njihova delovna področja, v kolikor tega ni zadovoljivo uredil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1O) (Ur. l. RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23), ki je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet 3. 2. 2023.

2.  CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1.  Cilji in načela

Cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi je zagotovitev racionalne organiziranosti državne uprave. Spremembe in dopolnitve Zakona o državni upravi so večinoma po- vezane z ZVRS-J, pri čemer je poglavitni namen zagotavljanje strukture vladnih resorjev, ki bo:

• zagotavljala operativnost vlade,
  • združevala sorodna in povezana delovna področja v resorje,
    • omogočila racionalizacijo poslovanja državne uprave,
    • izboljšala koordinacijo in ustvarila večjo sinergijo ter
    • omogočila boljšo izrabo kadrovskih in drugih virov.

Predlagano je vsebinsko in organizacijsko združevanje nalog, katerih koordinacija je ključna za obli- kovanje politik na posameznih upravnih področjih, s čimer bo zagotovljena večja operativnost in bo izboljšano delovanje vlade.

Pri pripravi predloga zakona so bila upoštevana načela sodobne javne uprave, predvsem:

• načelo zakonitosti in samostojnosti državne uprave, v skladu s katerim uprava svoje delo opravlja samostojno v okviru in na podlagi ustave, zakonov ter drugih predpisov in
  • načelo strokovnosti, iz katerega izhaja, da javni uslužbenci opravljajo naloge strokovno, za kar so se dolžni tudi usposabljati v okviru sredstev, ki jih zagotavlja delodajalec.

2.2.  Poglavitne rešitve

Poglavitne rešitve predloženega zakona se nanašajo na ureditev delovnih področij ministrstev in uskladitev z ZVRS-J,

Ministrstva, ki se jih ureja s tem zakonom, so:

• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki po ZVRS-J opravlja naloge z delovnega področja regionalnega razvoja, evropske kohezijske politike in razvojnega načrtovanja z nacionalnimi do- kumenti razvojnega načrtovanja in evropske kohezijske politike, na podlagi katerih lahko Repu- blika Slovenija prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna, naloge upravljanja za po- trebe evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije s področja kohezijske politike, ter naloge upravljanja za potrebe drugih finančnih mehani- zmov;
• Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki po ZVRS-J opravlja naloge na delovnih področjih ohra- njanja narave, upravljanja voda, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, opozarjanja in odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike, državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja ter graditve objektov;
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki po ZVRS-J opravlja naloge z delovnega področja javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike, oskrbe z naft- nimi derivati, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva oko- lja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov.
• Ministrstvo za javno upravo, ki po ZVRS-J opravlja naloge z delovnega področja: javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistem- skega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, integritete in preprečevanja korupcije v jav- nem sektorju, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvar- nim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

3.  OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

Zakonske rešitve, ki se nanašajo na delovna področja ministrstev, sledijo že sprejetemu ZVRS-J, s katerim se ta zakon usklajuje, zato sprejetje tega zakona nima predvidenih novih oziroma nobenih finančnih posledic.

4.  NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGO- TOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Stroške sprememb in prenosov delovnih področij ter poimenovanj ministrstev zagotovijo organi v svo- jem finančnem načrtu.

5.   PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi ni predmet usklajevanja s pravnim redom EU. Ureja se delovna področja ministrstev, ki še niso usklajena z ZVRS-J.

6.  PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1.  Presoja administrativnih posledic

1. v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

Zakon bo imel zaradi jasnosti ureditev pozitivne posledice za poslovanje državne uprave.

b)  pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

Zakon bo imel ugodne posledice na obveznosti strank do javne uprave ali pravosodnih organov, omo- gočil pa bo večjo jasnost v teh odnosih.

6.2.  Presoja posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, in sicer za:

Zakon bo imel ugodne posledice za okolje in za prostorske in varstvene vidike.

6.3.  Presoja posledic za gospodarstvo, in sicer za:

Zakon bo imel ugodne posledice za gospodarstvo.

6.4.  Presoja posledic za socialno področje, in sicer za:

Zakon bo imel ugodne posledice na socialnem področju.

6.5.  Presoja posledic za dokumente razvojnega načrtovanja, in sicer za:

Zakon bo imel ugodne posledice za dokumente razvojnega načrtovanja.

6.6.  Presoja posledic za druga področja:

Zakon bo imel ugodne posledice na drugih področjih.

6.7.  Izvajanje sprejetega predpisa:

1. Predstavitev sprejetega zakona:

Sprejeti zakon bo predstavljen na spletnih straneh zadevnih ministrstev in Ministrstva za javno upravo.

b)  Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

V okviru svojih pristojnosti bodo izvajanje sprejetega predpisa spremljala zadevna ministrstva in Mi- nistrstvo za javno upravo.

6.8.  Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona:

V zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona, je pomembna okoliščina uskladitev z ZVRS-J.

7.  PRIKAZ SODELOVANJA JAVNOSTI PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA:

Pri pripravi predloga zakona je sodelovala Vesna – Zelena stranka, ki je 19. januarja izvedla prvo javno razpravo z naslovom »Okoljska demokracija in okoljski konflikti v Sloveniji: kanal C0«. Posnetek razprave je dostopen na povezavi: Javna razprava KANAL C0 – YouTube. Razprava je bila izvedena v času, ko so bile pristojnosti nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor prenesene na nova ministr- stva (Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za solidarno prihodnost) že prenesene z ZRSV-J. Na vabilo dotedanjemu MOP k udeležbi na posvetu, na katerem bi predstavniki pristojnih resorjev lahko predstavili tudi razdelitev pristojnosti med MNVP in MOPE pri izgradnji povezovalnega kanala C0, se vabljeni niso odzvali.

Samostojna svetnica Vesne – Zelene stranke v Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana se je sezna- nila s problemom izgradnje kanala C0 na terenu, udeležila se je več sej pristojnih teles v Državnem zboru in pri pripravi zakona sodeluje v široki korespondenci zainteresirane strokovne javnosti.

8.  PODATEK O ZUNANJEM STROKOVNJAKU OZIROMA PRAVNI OSEBI, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA, IN ZNESKU PLAČILA ZA TA NAMEN:

Pri pripravi predloga zakona je »pro bono« sodeloval Miha Jazbinšek, kot predsednik Komisije za odpadne vode in čistilne naprave pri Upravnem odboru Alpe Adria Green.

1.  člen

9.  NAVEDBA, KATERI PREDSTAVNIKI PREDLAGATELJA BODO SODELOVALI PRI DELU DR- ŽAVNEGA ZBORA IN DELOVNIH TELES:

• Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo,
• mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo,
• Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor,
• dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj,
• Miha Jazbinšek, predsednik Komisije za odpadne vode in čistilne naprave pri UO AAG

II.  BESEDILO ČLENOV

V 32.b členu (ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj) se celotno besedilo nadomesti, tako da se besedilo člena glasi:

»Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj opravlja za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik naloge z delovnega področja regionalnega razvoja, evropske kohezijske politike in razvojnega načr- tovanja z nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in evropske kohezijske politike, na podlagi katerih lahko Republika Slovenija prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna, naloge upravljanja za potrebe evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije s področja kohezijske politike, ter naloge upravljanja za potrebe drugih finančnih mehanizmov.«

2.  člen

V 34.a členu (ministrstvo za javno upravo) se črta besedilo:

»razvojnega načrtovanja,«.

3.  člen

V 38.a členu (ministrstvo za naravne vire in prostor)

• se črta besedilo:

»gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,«

• se na koncu doda besedilo:

», naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike, državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja.«

4.  člen

V 38.b členu (ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) se besedilo spremeni tako, da se glasi:

»Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opravlja naloge na področjih varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z od- padki in učinkovite rabe virov, energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celost- nega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu.«.

III.  OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

V skladu s prehodnimi določbami ZVRS-J je treba besedilo 32.b člena operacionalizirati na področju kohezijske politike in dopolniti na področju razvojnega načrtovanja.

K 2. členu

V skladu s prehodnimi določbami ZVRS-J je treba besedilo 34.a člena uskladiti na področju razvoj- nega načrtovanja, ki po ZVRS-J, po prenosu delovnega področja dotedanje Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v pristojnost Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ostaja v pristojnosti tega resorja.

K 3. členu

Tudi predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja (ZGJSVO), v 6. poglavju, točka

6.7 (izvajanje tega predpisa) pojasnjuje, da bo zakon »izvajalo ministrstvo, pristojno za okolje, in mi- nistrstvo, pristojno za vode oziroma prostor ter občine v delu, ki se nanaša na izvajanje občinskih javnih služb. Nadzor nad izvajanjem zakona bodo izvajale inšpekcije, pristojne za posamezna podro- čja.« Iz prvega odstavka 20. člena (subsidiarno izvajanje) predloga ZGJSVO pa jasno izhaja, da je sistemska zakonodaja na področju gospodarskih javnih služb varstva okolja v pristojnosti ministrstva za okolje, saj le ta določa, da »če občina ne opravlja ali v nasprotju s tem zakonom ali obveznimi navodili opravlja izvirne ali prenesene naloge, ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu:

ministrstvo) oziroma ministrstvo, pristojno za vode, o tem opozori pristojni občinski organ in mu pre- dlaga način izvršitve posamezne naloge ter določi rok odprave nepravilnosti«.

Nadalje, prvi odstavek 21. člena (evidenca izvajalcev) predloga ZGJSVO določa, da »Ministrstvo ozi- roma ministrstvo, pristojno za vode, zaradi izvajanja nalog in postopkov po tem zakonu vodi evidenco izvajalcev javnih služb, vsako za svoje delovno področje, …«

Zato ne drži utemeljitev amandmaja k 9. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi (ZDU-1O), ki so ga podale poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, št. 020-01/23- 2/10 z dne 1.2.2023, ki pravi, da je »sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb, tudi s področja varstva okolja (pitno in odpadno vodo, prostor, odpadki, itd.) v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor.« S tem pa naj bi »predlagatelj zakona želel z dikcijo »opravlja naloge s področja javnih služb varstva okolja« zajeti naloge, ki sodijo v okvir upravljanja teh služb, ne pa tudi sistemskega urejanja zakonodaje s tega področja. Sistemska zakonodaja je v pristojnosti MNVP, ki je s tem tudi pristojno za Zakon o gospodarskih javnih službah na področju varstva okolja ZGJSVO.«

Izostalo je tudi celo poglavje prostorskega in urbanega razvoja, zemljiške politike in prostorskega načrtovanja, zato je uvrščeno in operacionalizirano.

K 4. členu

V skladu s prehodnimi določbami ZVRS-J se v 38.b členu dodajo najpomembnejše upravne funkcije ministrstva, sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem iz MNVP prenos v MOPE obeh napačno uvrščenih gospodarskih javnih služb iz 38.a člena.

Odpravlja se pravna praznina z vidika preostalih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Odpravlja se zmeda pristojnosti ministrov in ministrstev po neusklajenih ZVRS in ZDU.

IV.  BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23):

32.b člen

(ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj)

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj opravlja naloge na področjih evropske kohezijske politike, upravljanja skladov te politike in upravljanja drugih virov nepovratnih sredstev za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik ter na področju regionalnega razvoja.

34.a  člen (ministrstvo za javno upravo)

Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na področjih javne uprave, razvojnega načrtova- nja, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistem- skega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega po- slovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samou- prave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na po- dročju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centrali- ziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

38.a  člen

(ministrstvo za naravne vire in prostor)

Ministrstvo za naravne vire in prostor opravlja naloge na področjih ohranjanja narave, uprav- ljanja voda, vključno s stanjem voda, investicij v vodno infrastrukturo, sistemskega urejanja gospo- darskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč, rudar- stva, urejanja prostora in graditve objektov ter geodetske dejavnosti.

38.b  člen

(ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opravlja naloge na področjih varovanja okolja, okolj- skih presoj, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, energetike, učinkovite rabe energije in ob- novljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notra- njem in čezmejnem prometu

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST