Medtem ko se desničarska skupina EPP v Evropskem parlamentu pripravlja na volitve leta 2024, čuti kri, ko lovi ključne vidike zelenega dogovora. Zakonodaja za zaščito biotske raznovrstnosti in bolj trajnostno pridelavo hrane je pod usklajenim napadom.
Stvari v političnem Bruslju te dni postajajo precej divje. Medtem ko je do evropskih volitev še eno leto, se desničarska skupina Evropskega parlamenta, Evropska ljudska stranka (EPP) , že pripravlja na volilno norijo in na lovu, da bi uničila vso smiselno zeleno zakonodajo zelenega dogovora , v želji po pridobitvi podpore podjetij in kmetov. Križarski pohod krščanskih demokratov in konservativcev proti naravi je tako ušel izpod nadzora, da jih ne kliče samo civilna družba ; celo podjetja in katoliške skupine so se pridružile kritikam.
Vendar pa je povratni boj v teku.
Ta teden bo Evropski parlament deležen pomembnega glasovanja o zakonu o obnovi narave (NRL) in poročilu o varnosti preskrbe s hrano. Glasovanje poteka v zelo polariziranem političnem ozračju, v katerem EPP, ki ga podpirajo deli skupine Renew in skrajno desničarski populisti, napada vsak smiseln del zakonodaje EU za zaščito biotske raznovrstnosti in bolj trajnostno proizvodnjo hrane. To ne ogroža samo ekosistemov , ki so že tako pod velikim pritiskom, temveč tudi prehransko varnost, majhno in trajnostno kmetovanje ter politike za boj proti podnebnim spremembam. Zdravi ekosistemi so bistveni za zadostno shranjevanje ogljika in za doseganje podnebnih ciljev.
Guardian je poročal, da je vodja ZN za okolje Inger Andersen oblikovalce politik pozvala, naj pred glasovanjem pokažejo vodstvo za prihodnje generacije in izpolnijo obljube, ki jih je sindikat dal na Cop15 pred samo 6 meseci. Obsodila je tiste, ki so obnovo biotske raznovrstnosti spremenili v vprašanje kulturne vojne . In zdaj naj bi Švedska, ki trenutno predseduje EU, glasovanje o NRL umaknila s seje Sveta za okolje, predvidene za 20. junij.
Corporate Europe Observatory je v svojem poročilu ” Glasen lobi za tiho pomlad ” razkril taktiko lobiranja industrije pesticidov za odlaganje in iztirjenje zakona o zmanjšanju pesticidov SUR . Ključna taktika lobija industrije je bila zahtevati več „podatkov o vplivu“ od Evropske komisije pod pretvezo prehranske varnosti in vojne v Ukrajini. Konservativne in druge desničarske stranke ter veliki kmetijski lobiji so se pridružili industriji, da bi vodili to kampanjo, ponavljajo njene govorne točke.
Zdaj so konservativci začeli voliti in zdi se, da v njihovih političnih sporočilih to pomeni “vse je dovoljeno”, vključno s spodbujanjem lažnih novic in zanikanjem znanstvenih dokazov o upadanju biotske raznovrstnosti . Ker je na primer razprava v Evropskem parlamentu to pomlad postajala vse bolj populistična in manj temelječa na dejstvih, so bile nevladne organizacije prisiljene objaviti preverjanje dejstev po razpravi Evropske državljanske pobude o ” Rešimo čebele in kmete ” v EP, da bi da bi ovrgli nekatere bolj nesramne argumente konservativcev.
Žalostna resnica je, da se zdi, da niti najbolj zgovorna in zaskrbljujoča znanstvena dejstva ne spremenijo ničesar v neodgovornem odnosu krščanskih demokratov niti ne upočasnijo njihovih napadov na zeleni dogovor, zlasti na zakon o obnovi narave in uredbo o zmanjšanju pesticidov (SUR). ). Glavni – in zelo lažen – argument, ki ga uporabljajo od začetka vojne v Ukrajini, je bil, da „moramo povečati proizvodnjo hrane in zato ne moremo več vlagati v zaščito biotske raznovrstnosti“.
To je stališče, ki so ga – kot je lani razkril Corporate Europe Observatory – skrbno pripravile močne agrokemične korporacije in njihovi lobistični agenti. Na primer, strategijo lobiranja Croplife Europe smo razkrili v našem poročilu Glasen lobi za tiho pomlad‘. Uradno se agrokemično združenje izjavlja za cilje strategije Farm to Fork, pri čemer uporablja slogane, kot je »narediti več z manj«. Toda v resnici industrija pesticidov sovraži prihodnje zakonske cilje zmanjšanja in uporablja plačane akademske študije, ki domnevno dokazujejo, da bi zmanjšanje uporabe pesticidov v EU povzročilo dramatične izgube pridelka. Le pet dni po invaziji na Ukrajino je Deutsche Bauern Verband objavil poziv k prenehanju vsakršne ozelenitve in uporabi izjem pri ukrepih ozelenitve skupne kmetijske politike (SKP). Pri tovrstnih strategijah lobiranja gre za uporabo verjetne moralne krinke (vojna v Ukrajini, ‘zaskrbljenost’ zaradi svetovne lakote) za izogibanje pravnim obveznostim in ciljem zmanjšanja ter drugim sistemskim spremembam.
Rezultati nedavnih nizozemskih volitev, zaradi katerih je povsem novo BBB („Gibanje kmetov in državljanov“, agrarna in desničarska populistična stranka) postala največja politična stranka na Nizozemskem, so naelektrili EPP. To vprašanje je postalo glavna prednostna naloga in zdi se, da zdaj celo Von der Leyen odstopa od zelenega dogovora, da bi preprečila izgubo podpore EPP. Manfred Weber, vodja skupine v Evropskem parlamentu, je pred kratkim za Financial Times dejal, da pozdravlja odločitev Von der Leyen, da “razmisli o obsegu in hitrosti tega procesa”, in dodal ta nesmiselni zvok: “Če zmaga podnebje in ostalo družbenih izgub ne bomo dosegli neto ničle«.
Lakota
EPP ne bo spremenila svojega stališča pred volitvami v Evropski parlament leta 2024. Kljub vsem dejstvom, ki govorijo nasprotno, vztrajajo pri povezovanju zmanjšanja pesticidov in gnojil z zmanjšanjem proizvodnje hrane z lakoto. In to kljub dejstvu, da bi jim vsak strokovnjak rekel, da lakota ni vprašanje pomanjkanja proizvodnje hrane; prej je posledica neuspeha politik in upravljanja. Nič manj kot 3339 znanstvenikov je podpisalo odprto pismo , v katerem je izrazilo svojo »globoko zaskrbljenost zaradi neupravičenega napada na Uredbo o trajnostni rabi (SUR) in NatureRestorationLaw , ki temelji predvsem na dezinformacijah . Oblikovalce politik pozivajo, “naj nadaljujejo zakonodajni postopek”.
Tako pravi tudi posebni poročevalec ZN za pravico do hrane Michael Fakhri v našem zadnjem podcastu. Fakhri je to pomlad predstavil svoje poročilo o konfliktih in pravici do hrane Svetu za človekove pravice Generalne skupščine ZN. Vedno znova ponavlja, da sta »lakota in negotovost glede hrane vedno posledica političnega neuspeha«, ne pa vprašanje proizvodnje ali pomanjkanja hrane. Pravi: »Kako naj to spremenimo? To je politično in socialno vprašanje.”
Argument, da si ne moremo privoščiti bolj trajnostne prehranske politike, ker moramo povečati proizvodnjo hrane, spravi Fakhrija v smeh: »To je tako, kot bi rekli, da ko vaša hiša gori, uporabite več bencina, da bo hitreje zgorela. To je politika strahu. Politiki se bojijo narediti prave spremembe. Zakaj se politiki zavežejo zelenemu dogovoru, ko pa se vložki povečajo, se preveč bojijo in se vrnejo na stara pota, ko pa se vsi strinjamo, da so ta stara pota problem?«
Fakhri pravi, da je ena glavnih težav ta, da je »naš trenutni prehranski sistem odvisen od kemičnih pesticidov in gnojil, ki jih zagotavlja majhno število korporacij. Od njih smo odvisni kot odvisniki od drog. Izziv je torej korak za korakom odpraviti to zasvojenost in preiti na prehranski sistem, ki ni odvisen.«
Fakhri v svojem poročilu ZN opisuje, kako različne oblike nasilja v prehranskih sistemih škodujejo ljudem in ustvarjajo razmere, ki vodijo v kršitve človekovih pravic, kot je lakota. Piše: »Trenutni prehranjevalni sistem povzroča ekološko nasilje, uničuje življenje samo in ni regenerativen, ampak moteč. Ko uničite ekosisteme, opustošite tudi življenja ljudi. Teh dveh ne morete ločiti. Vse več je trendov napadov in ubijanja zagovornikov človekovih pravic in ekosistemov. Namenoma ustvariti strah med skupnostmi in omogočiti komercialno izkoriščanje.«
Po mnenju Fakhrija prehranski sistemi ne samo proizvajajo hrano, ampak tudi krepijo in proizvajajo nasilje, zaradi katerega so ljudje še bolj revni, ranljivi in marginalizirani: »Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo vplivale na prihodnje generacije. Bodite pogumni in naredite, kar ljudje zahtevajo.«
Zdi se, da EPP v svoji obrambi uničujočega statusa quo in koristnega agropodjetja pozablja, da so na primer državljani EU v procesu prihodnosti za Evropo pozvali , naj kmetijstvo postane bolj trajnostno.
Prelomna točka: v nasprotju z znanostjo
Zdi se, da je EPP gluha za opozorila tisočev (podnebnih) znanstvenikov in milijonov državljanov, ki se obupani obračajo nanje. Tudi ko nam znanstveniki zdaj pravijo, da je Amazonija dosegla prelomno točko, ko je uničenih 18 odstotkov življenjsko pomembnega ekosistema, so številni preostali gozdovi zdaj bolj vroči in suhi ter so se namesto v ponor ogljika spremenili v emisijo CO 2 . Ta tragedija je predvsem posledica gojenja soje za živalsko krmo in proizvodnjo mesa (tudi v Evropi) ter sečnje.
Uporaba preveč zemlje na uničujoč način za proizvodnjo krme za živino se ne dogaja samo v Braziliji, ampak tudi v Evropi.
V izjavi iz Potsdama so vodilni znanstveniki EU opozorili, da »prizadevanja za opustitev trajnostnih ciljev strategije »od vil do vilic« (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, zmanjšanjem uporabe dušikovih gnojil in pesticidov ter zaščito neobdelanih zemljišč za biotsko raznovrstnost) ne nas ščitijo pred sedanjo krizo, le poslabšajo jo in naredijo krizo trajno«.
V skladu s strategijo Green Deal od vil do vilice in strategijo biotske raznovrstnosti znanstveniki priporočajo zmanjšanje živinoreje in s tem pridelave krme za živino (skoraj dve tretjini žit v EU se trenutno uporabljata za živalsko krmo) in povečanje pridelave žit za hrano. . Hkrati si je treba še naprej prizadevati za cilje širitve struktur za izboljšanje biotske raznovrstnosti v evropskem kmetijstvu.
Na žalost so imela odstopanja EU, ki kmetom od vojne v Ukrajini dovoljujejo intenzivno obdelovanje neobdelanih zemljišč, ravno nasprotni učinek, kot kaže nedavna analiza, ki so jo predstavile nevladne organizacije : ekološko osredotočene površine (EFA), namenjene biotski raznovrstnosti, so se v povprečju zmanjšale za 40 odstotkov v 21 državah članicah EU, predvsem za pridelavo živalske krme.
V nasprotju s temeljnimi krščanskimi vrednotami
Civilna družba je pred kratkim poudarila , da so zahteve po nadaljnji opustitvi okoljskih ukrepov SKP (praša, kolobarjenje, brez pesticidov itd.), ki uporabljajo vojno v Ukrajini kot lažno pretvezo, v nasprotju s širokim znanstvenim soglasjem o ključnega pomena zaustavitve propada ekosistema za prihodnjo proizvodnjo hrane in kmete. Poleg tega so trenutne politične zahteve po ukinitvi bistvenih delov zelenega dogovora, kot so pravni predlogi za obnovo narave (NRL) in zmanjšanje pesticidov (SUR), v močnem nasprotju s temeljnimi krščanskodemokratskimi vrednotami, kot so potrjene v manifestu Evropske ljudske stranke. Stranka Prihodnost krščanske demokracije . Manifest jasno pravi, da ekološka kriza »ogroža tisto, zaradi česar je naš svet primeren za bivanje«, zato »ne moremo nadaljevati … kot smo počeli v preteklosti«, ampak si moramo prizadevati »zapustiti svet, v katerem življenje ostaja«.
Podpisniki poudarjajo, da zagotavljanje trajnostne prihodnosti Evrope zahteva skupno kmetijsko politiko, ki je skladna s cilji strategij Zelenega dogovora od vil do vilic in biotske raznovrstnosti ter združuje ekološke politike s pravičnimi socialno-ekonomskimi obeti za kmete. Pri tem prizadevanju podpisnice obljubljajo polno podporo predsedniku Komisije in poudarjajo, da bi bilo popuščanje kratkovidnim zahtevam agrokemičnih lobistov in njihovih političnih zaveznikov “napaka zgodovinskih razsežnosti”. Ni smiselno niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika biotske raznovrstnosti niti z vidika živahnih podeželskih skupnosti in uspešnih družinskih kmetij,
Mogoče bi EPP morali spomniti ne le na svoje lastne zapise, ampak tudi na encikliko papeža Benedikta XVI., Laudato Si o ‘skrbi za naš skupni dom’, objavljeno leta 2015, ki ji je pet let pozneje sledila Vatikanska izdaja ‘Journeying’ K skrbi za naš skupni dom« , ki »vsem kristjanom ponuja vodnik o tem, kako ohraniti zdrav odnos s stvarstvom«.
Malo zgodovinske vzporednice
Pred več kot petdesetimi leti je Rimski klub ekipi raziskovalcev MIT naročil pripravo poročila ‘ Meje rasti ‘ z zaskrbljujočim sporočilom: »Zemeljski prepleteni viri – globalni sistem narave, v katerem vsi živimo – verjetno ne more podpirati sedanjosti. stopnje gospodarske in populacijske rasti veliko po letu 2100, če tako dolgo, tudi z napredno tehnologijo. Le nekaj tednov pred tem je evropski komisar za kmetijstvo takratnemu predsedniku EK napisal nujno pismo , potem ko je prebral poročilo Meadowsa. Pismo je bilo datirano 9. februarja 1972, tri tedne pred objavo Meadowsovega poročila. Njen avtor, takratni evropski komisar za kmetijstvo Sicco Mansholt, je bil arhitekt skupne kmetijske politike (SKP).
Za Mansholta je bilo že takrat gotovo, da »moramo prenehati usmerjati naš gospodarski sistem v iskanje maksimalne rasti in nenehnega povečevanja bruto družbenega proizvoda«.
V zaključku svojega pisma je Mansholt pisal o kmetijstvu, ki ima nekaj bolečih referenc na današnjo politično nerazpravo. Naravno ravnovesje bo imelo vedno večjo vlogo pri proizvodnji hrane, je dejal in opozoril na “motnje ekološkega ravnovesja, zlasti zaradi uporabe pesticidov in insekticidov, ki so potrebni za množično proizvodnjo.”
Če primerjamo to vizijo Mansholtovega pisma s tako imenovanim dogovorom evropskih kmetov – Vizija EPP za kmetijstvo v Evropi, sprejeto 5. maja v Munchu, lahko samo dvomimo o ideji napredka: »Kmete bi morali podpirati, da bi porabili manj vložkov, kot je npr. pesticidov, gnojil in antibiotikov in menimo, da jih mora SKP (…) pri tem podpirati. Vendar zdaj ni čas za ogrožanje prehranske varnosti v Evropi. Zato zavračamo predlog o trajnostni rabi pesticidov, saj izbrani cilji zmanjšanja preprosto niso izvedljivi in predlog kmetom ne ponuja izvedljivih alternativ.”
To pravijo pravi strokovnjaki za prehransko varnost: »Današnja realnost je, da po podatkih ZN svet že proizvede več kot dovolj hrane za prehrano naraščajočega prebivalstva. V zadnjih dveh desetletjih se je stopnja svetovne proizvodnje hrane povečala hitreje od stopnje rasti prebivalstva. Toda v nasprotju s tem, kar trdijo glasovi za vedno večjo krepitev, to ni ustavilo naraščajoče lakote. Naraščajoča lakota nima veliko opraviti z ravnmi proizvodnje – in vse je povezano s tem, kam gre in kam ne gre ta hrana. Približno tretjino hrane, ki jo pridelamo, zavržemo ali pustimo gniti. Velika večina svetovnih kalorij se porabi za krmljenje živali – živina zavzema skoraj 80 % svetovne kmetijske zemlje (vključno s krmo), medtem ko proizvede manj kot 20 % kalorij. Pridelovanje več hrane za katerega koli od teh ciljev ne bo zmanjšalo lakote ali lakote.”
Toda kljub vsemu temu bi po mnenju EPP morali veliki podatki, brezpilotna letala, precizno kmetovanje in novi GSO – in s tem večja koncentracija moči v rokah nekaj svetovnih prehranskih baronov – pomagati zaščititi preživetje kmetov in živahne podeželske skupnosti. , in … ekosistemi.
Čeprav se zdi, da EPP začenja volilno kampanjo za EU, ki temelji na identiteti „kmeta“ in podeželskih območij, ne pove veliko o milijonih kmetov, ki jih je EU izgubila v zadnjih dveh desetletjih, kljub milijardam subvencij SKP: res je tretjina kmetij v EU izginila v 15 letih !
O samomorih kmetov ali kmetijskih delavcih, ki zbolijo zaradi izpostavljenosti pesticidom , ne slišimo veliko . Ni veliko slišati o grabljenju zemlje, o zvišanju cen gnojil, semen in pesticidov. V prvem desetletju so se cene gnojil zvišale za 80 odstotkov , od leta 2021 do 2022 pa za 116 odstotkov . Podatki od leta 1995 do 2017 kažejo, da je vsak evro, porabljen za pesticide in gnojila, ustvaril -27 odstotkov oziroma -25 odstotkov bruto dohodka kmetije . Zdi se, da podatki kažejo, da obstaja neposredna povezava med upadanjem dohodka kmetov (46 odstotkov manj med letoma 2000 in 2020) in močnim zvišanjem cen vložkov, kot so pesticidi in gnojila.
Obstoječa SKP, skupaj s trgovinskimi dogovori in liberalizacijo trga, že desetletja podpira kmetijski sistem, ki je socialno in okoljsko porušen . Prednost daje kmetom z največjo površino, velikim lastnikom zemljišč in podjetjem. V bistvu je SKP postala posredna subvencija za podporo mednarodne konkurenčnosti živilskih podjetij s sedežem v EU. SKP EU usmerja milijarde davkoplačevalskega denarja EU v spodbujanje podnebnih sprememb, uničevanje biotske raznovrstnosti in celo spodkopavanje preživetja kmetov. Kot je Corporate Europe Observatory pokazal leta 2020 v poročilu CAP vs Farm2Fork„Agropodjetniška lobistična skupina Copa-Cogeca je skupaj z velikani pesticidov in živilske industrije naredila vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečila, da bi se proces reforme SKP, ki je tedaj potekal, uskladil s strategijo Green Deal od vil do vilic. Tisti, ki imajo od vsega tega koristi, je predvsem peščica podjetij, kot je Bayer, katerih dobiček se je med letoma 2010 in 2020 povečal za 35 odstotkov . To omogoča nadaljnjo konsolidacijo sektorja, kot dokazuje nakup Monsanta v vrednosti 56 milijard evrov. Zdaj samo 4 podjetja, vključno z Bayerjem, predstavljajo dve tretjini agrokemičnega sektorja . Z bojem proti ciljem zmanjšanja pesticidov, kot je bilo jasno razkrito na sestanku med DG AGRI in Copa Cogeca, Copa ne brani kmetov, ampak je zaveznik teh multinacionalk.
Večina kmetov je postavljena pred to izbiro: postajajo vse bolj zadolženi prek vedno bolj intenziviranega in proizvodnega modela ali pa popolnoma izginejo z zemlje . V resnici je to edini dogovor, ki ga ima EPP za kmete.
VIR: https://corporateeurope.org/en
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.