Povezovalni kanalizacijski kanal C0 med Brodom in Črnučami v Ljubljani je s pravnega, tehničnega in zdravstvenega vidika nedopusten, so 25.04.2024 na novinarski konferenci v Ljubljani poudarili nekateri predstavniki inženirske in zdravstvene stroke. Občinsko podjetje Voka Snaga kot investitor bi ga moral odstraniti, so poudarili.

Strojni inženir in nekdanji dekan ljubljanske fakultete za strojništvo Jože Duhovnik je opozoril, da v EU veljajo jasna merila in standardi za umeščanje sistemov ravnanja z odpadnimi vodami v prostor, zato to ne sme biti vprašanje inventivnosti trenutnih urbanistov ali lokalne oblasti, ampak gre za strogo strokovno vprašanje.

V direktivi EU o določitvi okvira za ukrepe na področju vodne politike in v veljavnih tehničnih standardih v Uniji je po njegovih besedah zelo jasno povedano, kaj se sme v prostoru dogajati, če poseg združuje vprašanji zagotavljanja pitne vode in čiščenja odpadnih voda.

Poseg, ki prehaja v vodovarstveno območje, kot je to v primeru kanala C0, je po tej direktivi in tehničnih standardih praktično nemogoče izvesti, je poudaril Duhovnik. Pri tem je navedel, da kanal niti ni zarisan v regionalnem prostorskem načrtu Ljubljanske urbane regije, kot bi za takšne posege v prostor moral biti.

Vladna uredba ščiti vodovarstvena območja

Ob tem je tu še vladna uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ta ščiti vodovarstvena območja in v njej je po Duhovnikovih pojasnilih opredeljeno, kakšen je lahko kanalizacijski kanal, da je dovoljen scenarij, po katerem ni potrebna celovita presoja vplivov na okolje in je dovoljeno le vodno soglasje, tako kot se je zgodilo v primeru kanala C0.

Vsi uradniki in skrbniki varovanja okolja morajo ta pravila spoštovati in so jim zavezani. Duhovnik je prepričan, da v primeru kanala C0 niso bila spoštovana, uradniki, ki so gradbena dovoljenja za traso kanala izdali, pa da so kršili zakonodajo.

Nestrokovna izvedba

Ob pravnem vidiku je Duhovnik, na novinarski konferenci se mu je pri tej oceni pridružilo še več inženirjev, izpostavil tudi nestrokovno izvedbo kanala brez potrebnega nadzora, zaradi česar bi bil po njegovem prepričanju za nekatere inženirje potreben izreden strokovni nadzor na inženirski zbornici.

Po Duhovnikovih besedah tehnične rešitve ne omogočajo vizualnega spremljanja morebitnega puščanja cevi, pri čemer pa naj bi zaradi izvedbe kanala obstajala velika nevarnost puščanja. Pripomnil je, da so jaške nad kanalom zavarili, da bi preprečili vpogled.

Predlagajo odstranitev cevi

Duhovnik in drugi inženirji ne vidijo druge možnosti, kot da se gradnja ustavi in cevi kanala odstranijo, pri čemer stroške demontaže ocenjuje na od tri do pet milijonov evrov. To po njegovi oceni ni nič v primerjavi s potencialno škodo za okolje in zdravje ljudi.

Mestna občina Ljubljana in Voka Snaga bi morala v sklopu skupaj 135 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega komunalnega projekta Čisto zate v dialogu z nacionalnimi organi in Evropsko komisijo medtem najti alternativno rešitev. Za odpadne vode iz Medvod jo vidi v nadgradnji čistilne naprave in črpališča na Brodu, za odpadne vode iz Vodic pa v navezavi na čistilno napravo Domžale.

Jazbinšek s kazensko ovadbo

Miha Jazbinšek član AAG, ki je z Jasminka Dedić članico Vesne, zaradi kanala podal kazenske ovadbe, je na začetku meseca pred preiskovalno komisijo DZ poudaril, da projekt ne bi smel dobiti dovoljenj za odsek med Brodom in črnuškim mostom, saj naj bi zakonodaja in podzakonski akti takšno gradnjo na tem območju prepovedovali. Povezovalni kanal namreč poteka čez največji ljubljanski vodonosnik Kleče, morebitno puščanje kanalizacije bi tako lahko ogrozilo pitno vodo za okoli 100.000 prebivalcev.

Nasprotuje tudi medicinska stroka

Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na ljubljanskem kliničnem centru je medtem spomnil na jasno odklonilno mnenje zdravnikov in Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede poteka kanala C0.

Ta bo po njegovih besedah predstavljal trajno tveganje za onesnaženje pitne vode v Ljubljani. V odpadnih vodah so namreč številne toksične snovi in kemikalije, ki so lahko rakotvorne in delujejo kot hormonski motilci ter povzročajo številna bolezenska stanja in okvare, človeškemu telesu pa lahko škodijo dolgoročno.

To je Brvar podkrepil z dvema primeroma onesnaženja pitne vode na območju Vodarne Hrastje, in sicer leta 2022, ko so bile zaznane povečane koncentracije škodljivih benzotriazolov, ter v začetku tega leta, ko so bile zaznane previsoke koncentracije tertakloroetena, zaradi česar je bilo treba zapreti pet vodnjakov. V obeh primerih še niso ugotovili vira onesnaženja, je dodal.

Po Brvarjevih besedah si lahko samo predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi puščal kanal C0 in bi se zgodil vdor v pitno vodo Vodarne Kleče, ki je najpomembnejša za Ljubljano.

Pitna voda ni samoumevna!

Ti dogodki bi morali strezniti odločevalce, da pitna voda v Ljubljani ni samoumevna in da napačne odločitve lahko pripeljejo do tega, da je v prihodnje ne bomo imeli, je zatrdil.

Naša dolžnost je opozoriti, da je kanal nedopusten s pravnega, tehničnega in zdravstvenega vidika, je strnila vodja kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Pri tem sta skupaj z Duhovnikom izpostavila, da tovrstni projekti ne bi smeli biti domena le ene stroke, ampak bi morale pri njihovi zasnovi sodelovati vse vpletene stroke.

V AAG se z zgornjimi izjavami v celoti strinjamo, saj že leta poudarjamo, da je kanal C0 ekološko sporen, žal nam ni do danes ni uspelo zaustaviti te gradje, zaradi političnih povezav. V AAG čakamo na obravnavo zadnjega dela C0, kjer še niso pridobili gradbenega dovoljenja in v katerem je AAG tudi stranski udeleženec.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST