Število (x 1.000) nenamernih zastrupitev s pesticidi brez smrtnega izida v regijah ZN (skupaj = 433 milijonov).

Nova znanstvena raziskava opozarja na ogromno, vendar večinoma skrito breme akutnih zastrupitev s pesticidi

Alpe Adria Green (AAG) opozarja, da Slovenija ne sme spregledati zdravstvenega bremena uporabe pesticidov. Nova raziskava, objavljena 2. septembra 2026 v reviji Frontiers in Public Health, ponovno odpira vprašanje, ki je v javnosti in tudi v politikah varovanja zdravja pogosto zapostavljeno: koliko ljudi je zaradi nenamerne izpostavljenosti pesticidom dejansko zastrupljenih – in koliko teh primerov sploh ni evidentiranih?

Raziskava Worldwide unintentional acute pesticide poisonings: reassessing the occupational and non-occupational burden je analizirala podatke za 139 držav in ocenjuje, da se po svetu vsako leto pojavi približno 402 do 433 milijonov nenamernih akutnih zastrupitev s pesticidi, od tega približno 11.000 smrtnih primerov. Avtorji posebej opozarjajo na veliko breme ne-smrtnih zastrupitev, zlasti med kmeti in kmetijskimi delavci. 

To ni zgolj statistični podatek. Za vsako zastrupitev je lahko za posameznika in njegovo družino posledica zdravstvena škoda, zmanjšana delovna sposobnost, izguba prihodka in zmanjšana kakovost življenja. Raziskava opozarja tudi, da akutna zastrupitev lahko pomeni pomemben znak izpostavljenosti, ki je lahko povezana tudi z dolgoročnimi zdravstvenimi posledicami. 

SLOVENIJA NE SME REČI, DA PROBLEMA NI, ČE PODATKOV NIMA

AAG posebej opozarja na dejstvo, da Slovenija v tej raziskavi ni navedena kot država z nacionalno oceno bremena nenamernih akutnih zastrupitev s pesticidi. Raziskava pri obravnavi vzhodne Evrope razpolaga z zelo omejenimi podatki – v analizi je bila ta regija glede ne-smrtnih zastrupitev zastopana praktično samo z Madžarsko. 

To pomeni, da iz raziskave ni mogoče določiti, koliko akutnih zastrupitev s pesticidi se vsako leto zgodi v Sloveniji.

Toda odsotnost podatka ni dokaz, da zastrupitev ni.

Nasprotno. Avtorji raziskave opozarjajo, da so uradne evidence in bolnišnični podatki zaradi številnih razlogov lahko pomembno podcenjeni. Ljudje po izpostavljenosti pogosto ne poiščejo zdravstvene pomoči, primeri niso vedno prijavljeni, simptomi so lahko podobni drugim zdravstvenim težavam, zdravniki pa zastrupitve s pesticidi lahko tudi spregledajo oziroma jih ne prepoznajo. 

Zato AAG meni, da mora Slovenija odgovoriti na preprosto vprašanje:

KOLIKO LJUDI SE V SLOVENIJI VSAKO LETO ZASTRUPI S PESTICIDI – IN KOLIKO PRIMEROV OSTANE NEZAZNANIH?

POSEBNO OGROŽENI SO KMETJE IN KMETIJSKI DELAVCI

Raziskava je pokazala posebno visoko breme med populacijo kmetov in kmetijskih delavcev. V analiziranih raziskavah je bila povprečna pojavnost ne-smrtnih akutnih zastrupitev med kmetijsko oziroma poklicno izpostavljeno populacijo približno 49 %, vendar se rezultati med posameznimi raziskavami zelo razlikujejo – od 2 do 100 %. fileciteturn4file4L301-L305

Avtorji zato opozarjajo tudi na omejitve podatkov in različne načine ugotavljanja zastrupitev. Velik del raziskav temelji na samoporočanju simptomov, številne pa nimajo jasno opredeljenega časovnega obdobja izpostavljenosti ali enotne definicije akutne zastrupitve. 

AAG zato poudarja:

Kmet, ki pri delu s pesticidi doživi zdravstvene težave, ne sme biti obravnavan kot statistična napaka ali kot “normalna posledica” kmetijske dejavnosti.

Vsak tak primer mora biti ustrezno prepoznan, evidentiran in analiziran.

PROBLEM NI OMEJEN NA KMETIJE

AAG opozarja, da je treba pri obravnavi pesticidov preseči ozko razumevanje, po katerem so izpostavljeni samo profesionalni uporabniki.

Pesticidi lahko vplivajo tudi na ljudi, ki jih sami ne uporabljajo. Izpostavljenost je lahko povezana z bivanjem v bližini obdelovalnih površin, z zanosi pesticidov iz okolice, z nepravilnim ravnanjem s pripravki ali embalažo ter z nenamerno izpostavljenostjo v gospodinjstvih in drugih okoljih.

Prav zato raziskava razlikuje med poklicno oziroma kmetijsko izpostavljenostjo in splošno populacijo ter posebej obravnava tudi otroke.

Za AAG je posebno pomembno, da se pri varovanju zdravja ne čaka na težke zastrupitve ali smrtne primere.

URADNE ŠTEVILKE LAHKO KAŽEJO LE VRH LEDENE GORE

Raziskava opozarja na pomemben problem podcenjevanja.

Podatki iz registrov in bolnišničnih evidenc so odvisni od tega, ali posameznik sploh poišče zdravstveno pomoč in ali je zastrupitev pravilno prepoznana in prijavljena. Med možnimi razlogi za neprijavljene primere avtorji navajajo tudi strah pred izgubo dela, nezmožnost odsotnosti z dela, pomanjkanje dostopa do zdravstvene oskrbe, napačno diagnozo ter odsotnost učinkovitega sistema poročanja. 

To je za Slovenijo pomembno opozorilo.

Če država spremlja predvsem hude zastrupitve, hospitalizacije in smrti, ne dobi celotne slike izpostavljenosti prebivalstva.

AAG zato zahteva, da se pri oblikovanju državne politike ne uporablja argumenta, da je problem majhen samo zato, ker je v uradnih evidencah malo prijavljenih primerov.

AAG ZAHTEVA OD SLOVENIJE KONKRETNE UKREPE

Alpe Adria Green od pristojnih državnih institucij zahteva:

1. VZPOSTAVITEV CELOVITEGA NACIONALNEGA SISTEMA EVIDENTIRANJA ZASTRUPITEV S PESTICIDI

Slovenija mora zagotoviti enotno spremljanje nenamernih akutnih zastrupitev, ne glede na to, ali gre za kmeta, kmetijskega delavca, otroka, prebivalca podeželja ali drugega izpostavljenega posameznika.

2. LOČENO EVIDENTIRANJE POKLICNIH IN NEPOKLICNIH IZPOSTAVITEV

Iz podatkov mora biti jasno razvidno, ali je do izpostavitve prišlo pri delu, v kmetijstvu, v gospodinjstvu, v okolju ali zaradi drugega nenamernega dogodka.

3. SISTEMATIČNO SPREMLJANJE NE-SMRTNIH ZASTRUPITEV

AAG opozarja, da zdravstvena politika ne sme spremljati samo smrti. Prav ne-smrtne zastrupitve predstavljajo po ugotovitvah raziskave izjemno veliko breme, ki je bilo doslej pogosto prezrto. fileciteturn4file3L138-L144

4. JAVNO OBJAVO PODATKOV ZA SLOVENIJO

Pristojne institucije naj javno objavijo podatke o:

• številu akutnih zastrupitev s pesticidi,
• hospitalizacijah,
• ambulantnih obravnavah,
• smrtnih primerih,
• poklicnih izpostavitvah,
• izpostavitvah otrok,
• uporabljenih aktivnih snoveh,
• kraju in okoliščinah izpostavitve.

5. ANALIZO PREMALO PRIJAVLJENIH PRIMEROV

Treba je ugotoviti, koliko primerov se izgubi zaradi napačne diagnoze, nezdravljenja, neprijavljanja ali drugih razlogov.

6. VEČJO ZAŠČITO KMETOV IN DELAVCEV

Usposabljanje, osebna varovalna oprema, pravilno skladiščenje in ravnanje s pesticidi morajo biti učinkovito nadzorovani, predvsem pa mora biti zmanjševanje izpostavljenosti temeljni cilj, ne zgolj upravljanje posledic.

7. ZMANJŠEVANJE UPORABE NAJBOLJ NEVARNIH PESTICIDOV

Avtorji raziskave poudarjajo, da bi opuščanje visoko nevarnih pesticidov lahko pomembno zmanjšalo breme akutnih zastrupitev. V Evropski uniji je uporaba številnih pesticidov z visoko akutno toksičnostjo že omejena oziroma prepovedana, za profesionalne uporabnike pa so predvidene tudi zahteve glede usposabljanja in certificiranja. 

PREVIDNOSTNO NAČELO MORA VELJATI TUDI V SLOVENIJI

AAG poudarja, da vprašanje pesticidov ni samo vprašanje kmetijske proizvodnje.

Gre za vprašanje javnega zdravja, varnosti pri delu, kakovosti okolja, varovanja pitne vode, tal, biotske raznovrstnosti in pravice prebivalcev do varnega življenjskega okolja.

Slovenija ne sme čakati, da bodo akutne zastrupitve postale dovolj hude, da jih bo mogoče zaznati šele v bolnišnicah.

Prav tako ne sme sprejeti nizkega števila evidentiranih primerov kot dokaza, da je tveganje majhno.

Če primerov ne merimo pravilno, ne moremo vedeti, kako velik je problem.

AAG: ČAS JE ZA NACIONALNI PREGLED

Alpe Adria Green zato 14.09.2026 pozvala Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo okolje in prostor, da pripravijo celovito nacionalno oceno nenamernih akutnih zastrupitev s pesticidi v Sloveniji.

Ta mora vključevati poklicno in nepoklicno izpostavljenost ter posebej obravnavati otroke, kmetijske delavce in prebivalce območij z intenzivno uporabo pesticidov.

Nova raziskava je pomembno opozorilo, vendar ne daje odgovora, koliko ljudi je zaradi pesticidov prizadetih v Sloveniji. Prav zato je zdaj odgovornost države, da ta podatek pridobi.

AAG meni, da je pravica do varnega okolja in zdravja pomembnejša od tega, da se problem zaradi pomanjkanja podatkov navidezno zmanjša.

SLOVENIJA POTREBUJE MANJ PESTICIDOV, MANJ IZPOSTAVLJENOSTI IN PREDVSEM BOLJŠE PODATKE.

Ne smemo čakati na naslednjo zastrupitev, naslednjo hospitalizacijo ali naslednjo smrt, da bi ugotovili, da je bilo preventivnega ukrepanja premalo.

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!