c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Povezovalni kanal C0


prof. dr. Mitja Rismal Franc Maleiner, u. d. i. kom.dr. Damir Josipovič Vladimir Schlamberger, u. d. i. agr.Niko Antončič, u. d. i. g. Marijana Senčar, u. d. i. a.Martina Lipnik, u. d. i. a. Vladimir Senčar, u. d. i. m.

Brez pitne vode ni življenja. Ljubljanska pitna voda spada med najbolj kakovostne in okusne pitne vode. Zato nam jo tuji strokovnjaki in uporabniki močno zavidajo. Žal pa je Ljubljančani sploh ne znamo ustrezno ceniti. Z gradnjo do 7 metrov globokega in okoli 12 kilometrov dolgega povezovalnega kanala C0 od Vodic do Centralne čistilne naprave Ljubljana (v nadaljevanju tudi CČN Ljubljana), ki poteka prek ožjih vodovarstvenih območij in bo nepopravljivo onesnažil pitno vodo za več kot 450.000 uporabnikov, se je investitorka Mestna občina Ljubljana zavihtela na mesto največjega onesnaževalca ljubljanske pitne vode in posledično tudi zdravstvenega ogroževalca lastnega prebivalstva.

Rezultat iskanja slik za c0 kanal

Foto AAG

Zaradi strokovno in ekonomsko zelo dvomljive gradnje, ki ni samo nepotrebna, ampak tudi ekološko hudo škodljiva, je konec januarja nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green v izboru najbolj neekološke osebnosti leta Mestno občino Ljubljana javno razglasila za zmagovalko črne liste za leto 2018. Očitajo ji, da je:

zavajala v vlogi za pridobitev finančnih sredstev EU,

zamolčala potresno izpostavljenost trase in območja za pridobivanje pitne vode,

dopustila prevladovanje komercialnih in pridobitnih interesov nad javnim interesom varovanja vodnega vira pitne vode, ki je ustavno zaščitena dobrina za uporabnike mesta Ljubljana.

O tem izboru je okoljska organizacija pisno obvestila tudi odgovorne vodilne slovenske politike in urade.

Prečkanje zaščitnih con za pridobivanje pitne vode s kanalizacijskimi napeljavami se povsod po svetu šteje za izredno strokovno zahtevno in ekološko nevarno projektantsko in gradbeno nalogo. Če je le mogoče, se zato takim območjem vsi skušajo izogniti z ustrezno traso, ki poteka na čim večji razdalji od teh zaščitnih con. Upravna enota Ljubljana pa je leta 2014 nedopustno izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo kanala C0 na podlagi manipulirane in nepopolne projektne dokumentacije, saj je to gradnjo med drugim namenoma strokovno nepravilno in skrajno neodgovorno ocenila kot nezahtevno! Za takšen »nezahtevni objekt« investitorju namreč ni bilo treba izdelati neodvisne strokovne revizije projekta in presoje vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Čeprav je Upravna enota Ljubljana dve leti kasneje zahtevnost objekta v odločbi neopazno popravila oziroma dvignila z nezahtevne na zahtevno stopnjo, istočasno (kar bi morala) ni zahtevala dopolnitve gradbenega dovoljenja glede na v Uredbi o posegih v okolje (Ur. l. RS, št. 51/14 in 57/15) predpisane presoje vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Upravna enota se namreč slepo sklicuje na sklep Agencije RS za okolje, da v tem konkretnem primeru izdelavi take presoje in soglasja sploh nista potrebni! Torej je Upravna enota Ljubljana, na željo Agencije RS za okolje, Mestni občini Ljubljana zakonsko nedopustno podelila uradni odpustek za neupoštevanje veljavne zakonodaje Republike Slovenije.

Ta problem namreč izhaja že iz nedosledne obravnave v prostorskih aktih. Prvotno precej odstopajoča trasa za kanal C0 je bila leta 2010 kot »rezervacija« prenesena v občinski prostorski načrt (OPN) Mestne občine Ljubljana iz že tedaj zelo starih projektnih zasnov (iz začetka preteklih sedemdesetih let). Ker ta trasa ni imela predpisane izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), niti ni bila ustrezno prostorsko detajlirana, je bila v okviru celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za OPN Mestne občine Ljubljana izvzeta. V nadaljnjih postopkih pa taka celostna okoljska obravnava ni bila več predvidena. Če se ne izvaja vseh predpisanih postopkov, kot je zahtevano, pride torej do namenskega »formalnega opuščanja« vsebinsko zelo pomembnih opredelitev in ravnanj.

Zgolj toliko o upoštevanju veljavnih predpisov in veljavnosti gradbenega dovoljenja!

Nemške smernice DWA-A 142 (Abwasserleitungen und -kanäle in Wassergewinnungsgebieten; 01/16) natančno predpisujejo ustrezne načine in strokovne izvedbe prečkanj vodovarstvenih območij (vendar pa zgolj na območjih brez potresne ogroženosti). Slovenski projektanti se v svojih projektnih dokumentacijah pogosto sklicujejo na norme EU in strokovne smernice DWA (prej ATV), čeprav praviloma »spregledajo« v njih navedene »predrage« ali »prezahtevne« obvezne izračunske ter konstrukcijske zahteve (na primer dvobarierna /s cevjo v cevi/ zaščita kanala in podobno). Mimogrede: predvidena nestrokovna namestitev kanala Da 1200 mm v pravokotnem betonskem profilu ne ustreza zahtevam dvobarierne zaščite. Torej je gradnja nekajkilometrskega betonskega profila nestrokovno, neodgovorno in nepotrebno hudo razmetavanje javnih finančnih sredstev!

Svojčas je morala projektna dokumentacija obvezno vsebovati tudi natančne izračune skupnih stroškov, torej ne samo izračune investicijskih stroškov, temveč tudi obratovalnih. Projektno dokumentacijo, vključno z variantnimi rešitvami in natančnimi izračuni ter primerjavami skupnih stroškov, je bilo treba obvezno predložiti državni revizijski komisiji, ki je nato po obsežnem, natančnem strokovnem pregledu, analizi in zagovoru strokovno utemeljeno izdala ali odklonila uradno dovoljenje za gradnjo. Žal dandanes državne revizije projektnih dokumentacij »niso več potrebne«.

Mlajši gradbeni kolegi izračuna obratovalnih stroškov ne obvladajo več, saj jim ga dandanes namenoma »ni treba« priložiti projektnim dokumentacijam. Medtem ko bosta večji del te predvidene investicije prevzeli EU in RS, so previdno zamolčani kasnejše ogromne podražitve in izredno visoki (naraščajoči) tekoči obratovalni ter amortizacijski stroški (za številne desetine milijonov evrov dražjega) kanala C0, ki jih bodo morali v prihodnosti v celoti mesečno kriti izključno uporabniki.

Ekonomski izračuni in ekološke izkušnje v tujini že desetletja jasno kažejo, da so skupni (investicijski in obratovalni) stroški centraliziranih kanalizacijskih sistemov z dolgimi povezovalnimi kanali v primerjavi z nadomestnim sistemom decentraliziranih naprav praviloma znatno višji.

Prepričani smo, da bi se z ekonomsko znatno cenejšo in tudi strokovno ter ekološko optimalno rešitvijo razširitve in posodobitve že obstoječih čistilnih naprav (Brod, Vodice, Črnuče in Gameljne) privarčevalo stotine milijonov evrov, nujno potrebnih na drugih področjih. Z gradnjo nepotrebnega, strokovno neutemeljenega in hudo nevarnega kanala C0 pa se bo povrhu vsega zdravstveno ogrožala še skoraj četrtina prebivalcev RS. Ekološke posledice te nepotrebne, predrage in hudo škodljive gradnje bodo postale in ostale nereverzibilne za vse čase.

Z nadomestno znatno cenejšo sanacijo in posodobitvijo obstoječih čistilnih naprav v Vodicah in na Brodu (ter kasneje še v Črnučah in v Gameljnah) bi bila torej gradnja znatno dražjega kanala C0 nepotrebna. S tem bi namreč odpadlo naslednje:

znatno dražje rušenje in odstranitev čistilnih naprav Brod, Vodice, Črnuče in Gameljne,

izgradnja nepotrebnega novega zadrževalnika,

izgradnja 12-kilometrskega povezovalnega kanala C0 (prek najobčutljivejšega dela vodovarstvenega območja), ki bo povzročal nepopravljive, zdravju in okolju nevarne ter škodljive emisije (H2S, bakterije koli, smrad itd.),

drage, obsežne sanacije in dogradnje stranskih ter nizvodnih razbremenilnih naprav, črpališč in

drage, obširne širitve in dogradnje dodatnih kapacitet za čiščenje vseh odpadnih voda Medvod, Vodic, Črnuč ter Gameljn na Centralni čistilni napravi Ljubljana.

Nujno potreben bilančni izračun skupnega škodljivega ekološkega vpliva na okolje bi ravno tako prikazal znatno manjšo škodljivost vsote iznosov decentralne rešitve (s ČN Brod, ČN Vodice, ČN Črnuče in ČN Gameljne) v primerjavi s škodljivostjo nepotrebne in nestrokovne centralne rešitve (s kanalom C0 na CČN Ljubljana).

Na TV SLO 3 smo 29. maja 2019 lahko spremljali televizijski prenos 10. nujne skupne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za kmetijstvo. Odbora sta obravnavala hude nepravilnosti in kršitve slovenske ustave, druge naše zakonodaje in evropske zakonodaje ter nepravilnosti in kršitve v zvezi z nepravilno in nedopustno izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0. Žaljiva in zelo zgovorna je bila neudeležba investitorja, Agencije RS za okolje, kakor tudi drugorazredna udeležba zastopnikov določenih političnih strank pri obravnavanju predvidenega hudega ogrožanja zdravja okoli 450.000 Ljubljančanov in uslužbencev iz okolice ter tudi številnih turistov. Najbolj čudi, da poslanci pobudnikom te gradnje niso zastavili naslednji bistveni vprašanji: ali je ta slabo stotino milijonov evrov drag, ekološko in zdravju škodljiv povezovalni kanal C0 sploh strokovno upravičen ter potreben in komu bo v korist ta nepotrebna gradnja?

Predstavnik MOP-a je med sejo najavil naknadno pripravo razpisa za (do zdaj »nepotrebne«) strokovne revizije projektne dokumentacije. To pomeni, da za izdelavo revizije tega projekta nikakor ne bo izbran neodvisen, s strokovnim znanjem najbolj opremljen in v praksi najbolj izkušen strokovnjak, temveč zgolj najcenejši ponudnik. Obsežna, zahtevna, kvalitetna, neodvisna revizija zahteva obilo strokovnega znanja, izkušenj, časa, stroškov itd., kar se seveda odraža v višini izvajalčevega honorarja. Najcenejši honorar žal pomeni ali ustrezno znižanje obsega ter kvalitete revizije ali pa indirektno prikrito »povrnitev« ustrezno znižane razlike honorarja iz drugih virov (in s tem običajno prodajo revizorjeve neodvisnosti). V nasprotju z nemško zakonodajo (glej Maleiner: »Nemški predpis o HOAI«; Gradbeni vestnik, marec in junij 2006), ki projektantom zagotavlja eksistenčno zadostno honoriranje izključno s strani investitorja in zato strogo prepoveduje ter kaznuje razpis umskih storitev, naša zakonodaja (ob sramotni slepoti in gluhonemosti IZS) po osamosvojitvi z razpisi prisiljuje projektante v odvisnost in iskanje ter udinjanje pri dodatnih virih sofinanciranja honorarjev!

Zanimiv je tudi molk odgovornih za gradnjo pretočnih hidrocentral na srednji Savi, saj trasa kanala C0 ogroža ali celo onemogoča možnost njihove bodoče gradnje.

Hudo zavajajoča so nestrokovna zagotovila g. Krištofa Mlakarja, direktorja VOKA SNAGA, d. o. o, ki zatrjuje, da bo bodoči kanal C0 absolutno vodotesen. V strokovni literaturi in praksi ne poznamo absolutno vodotesnih kanalov. Pri obveznem preizkusu vodotesnosti novih kanalov so namreč predpisane meritve še dopustnih (s predpisi omejenih) količinskih izgub vode na omočeno notranjo površino kanalov. Eventualno naraščanje dopustnih izgub je treba redno preverjati in preprečiti tudi med obratovanjem. Vsi kanali in objekti med obratovanjem torej izgubljajo vsaj te dopustne količine onesnaženih pretokov.

Po navedbah g. Mlakarja zgolj minimalno (praviloma do 20-odstotno in občasno maksimalno do 40-odstotno) izrabljena hidravlična zmogljivost (strokovno neutemeljenega ogromnega premera) novega kanala Da 1200 mm je hudo, nepotrebno, neodgovorno razmetavanje javnih denarnih sredstev, saj izraba hidravličnih zmogljivosti novih kanalov praviloma znaša vsaj 80 odstotkov.

V intervjuju dne 13. julija 2019 g. Mlakar nadalje hudo in neodgovorno zavaja ter slepi bralce Dela z nestrokovnimi, populističnimi izjavami, da gre za sistem, ki ne bo nikjer puščal, da na svetu ni mogoče zagotoviti boljše tesnosti kanala, da se povezovalni kanal gradi na podlagi najskrbneje izdelanega in nadzorovanega projekta v državi, ki bo odpravil 4500 greznic, in da bo kanal C0 vzdržal potres do desete stopnje po evropski lestvici ter podobno.

Že njegova izjava, da sistem ne bo nikjer puščal, je v nasprotju z njegovo naslednjo navedbo, da boljše tesnosti kanala ni mogoče zagotoviti. Tudi polaganje cevi v togi, pravokotni betonski profil je drag in nepotreben ukrep, saj bo zaradi tega kanal C0 (med posedanjem, potresi, pri vdoru podtalnice itd.) še dodatno ogrožen. Ta profil tudi ne more prispevati k pravilnemu prestrezanju in kontroliranemu odstranjevanju komunalnih odpadnih vod zaradi nevodotesnosti glavne cevi.

Tudi hišni priključki, ki bodo nadomestili navedene številne (do zdaj nepriključene) greznice, se bodo (izključno na zasebne stroške lastnikov) priključevali le na sekundarna kanalizacijska omrežja širom Ljubljane in njene okolice. Zato kanal C0 nikakor ne odpravlja 4500 greznic, saj nanj ni in ne sme biti priključen noben hišni priključek.

Ponovno torej opozarjamo na naslednja bistvena dejstva:

1. Stroka absolutno vodotesnih kanalov ne pozna. Zato so pri obveznem preizkusu vodotesnosti na novo zgrajenih kanalov predpisane maksimalne dopustne količine »izgub« na površinsko enoto kanala.

2. Zaradi »dopustne« netesnosti kanalov se določajo tudi vodovarstvena območja in se morajo upoštevati strogi predpisi o njihovi zaščiti, ki jih v tem konkretnem primeru brez potrebe neodgovorno kršimo ter tako nereverzibilno zastrupljamo ljubljansko pitno vodo.

3. Zaradi dolgo trajajočega pretoka v nezadostno prezračenem kanalu C0 se bodo v anaerobnem okolju razvijali hudo smrdeči, strupeni korozivni plini in spojine, ki bodo hudo ogrožali celotno omrežje ter okolico in drastično poslabšali delovanje nizvodnih razbremenilnih naprav ter Centralne čistilne naprave v Ljubljani.

4. Pri celotnem načrtovanju in gradnji kanala C0 nikjer niso bile upoštevane zahteve potresne varnosti. Nestrokovna, neutemeljena, neodgovorna in neverjetna izjava g. Mlakarja, da bo kanal C0 vzdržal potres do desete stopnje, je naravnost smešna.

5. Posledično hitro in hudo naraščajoče komunalne prispevke ter dajatve bodo morali v celoti plačevati uporabniki.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!




%d bloggers like this: