c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

V Brkinih zaradi napovedane gradnje "novega Bohinjskega jezera" na nogah


Sabrina Mulec

Predlagajo cenejše in manj za okolje obremenjujoče rešitve

V Brkinih so zaradi napovedi ministra Andreja Vizjaka, da bi dodatni vodni vir za Obalo in Istro uredili z več kot 100 milijonov evrov vrednim projektom v dolini potoka Suhorica, na nogah.

kapljica

Alternativni vodni vir za Istro pristojni iščejo že več let.

Zajezitev potoka, ki je sicer vsako leto bolj suh, bi prinesla slabšo kakovost bivanja, potopitev celotne doline, spremembo mikroklime in še veliko drugih za okolje neugodnih posledic, opozarjajo domačini in državi predlagajo veliko cenejše, hitrejše in sprejemljivejše rešitve.

“Novo Bohinjsko jezero!” pravijo razburjeni domačini. 57 metrov visok jez, najširši del bi meril 260 metrov, povprečna globina bi bila 18 metrov, bi zahteval tudi 4,5 kilometra dolgo potopitev doline. Predsednica Krajevne skupnosti Artviže Martina Drožina: “Nas zelo moti in smo lokalni prebivalci prizadeti zaradi ignorantskega odnosa države in ministrstva do nas. Nihče nas ni nikamor povabil, nas vprašal, nam razložil, prišel predstavit.”

Občini Divača in Hrpelje Kozina projektu odločno nasprotujeta. Županja zadnje, Saša Likovec Svetelšek pravi: “Smo presenečeni oziroma žalostni. Jaz se v strokovne stvari ne morem vtikati. Vendar, ko smo prebrali katero od teh že narejenih študij, je mogoče to najslabša različica.”

Velik del zajetja bi segal v občino Pivka. Župan Robert Smrdelj: “Razumem skepso ljudi in bojazen, da stvari ne bodo v redu. Če bodo šli ti koraki naprej, je treba po strokovni plati stvari zelo dobro pretehtati, preučiti, da ne bo kakšne neumnosti.”

Vsi vidijo boljšo rešitev v povezovanju obstoječih vodovodov, “se pravi ilirskobistriškega, kraškega in ižanskega, ker je to najcenejša, najhitrejša in do okolja najprijaznejša rešitev, obenem pa zagotavlja varnost pitne vode za celo obalno-kraško regijo,” pravi Mario Benkoč z Barke in dodaja: “Ljudje se ne bomo pustili izsiljevati in bomo naredili vse, da se najde rešitev, ki bo dobra za vse.”

“Lokalno prebivalstvo ne bomo odnehali. Mi želimo Brkine ohraniti neokrnjene, želimo tišino, mir, naravo,” pa dodaja Drožinova. Že jutri se bodo predstavniki krajevnih skupnosti znova sestali.

Pismo, ki ga je na MOP poslal 17. 05. 2020 Gorazd Pretnar član UO AAG, do danes iz MOP še nismo prejeli odgovora :

Leta nekateri opozarjamo, da so veliki vodovodni sistemi ranljivi. Žal smo se morali tega zavedati šele ob izlitju kerozina ob iztirjenju vlaka nad izvirom Rižane.

To se nam lahko zgodi kjer koli in kadar koli na matarskem polju, povirju reke Rižane. Zajezitev potoka Padež zgolj parcialno rešuje problem vodooskrbne in iz projekta je razvidno, da ne gre za nadomestni vodni vir ampak zgolj, akumulacijo, za poletno sušno obdobje in povečan odvzem v času poletnih počitnic. Moje mnenje je, da Primorska iz zornega kota nacionalne varnosti potrebuje tak vodni vir, ki bi v primeru kemijske nesreče lahko zagotovil nemoteno oskrbo. To pa zajezitev potoka Padeš nikakor ni.

Iz zornega kota nacionalne varnosti, zajezitev potoka padež ne prinese dolgotrajnega in stabilnega učinka. Vprašljiva je tudi ekonomska upravičenost. Prebivalci Brkinov od tega projekta ničesar ne pridobijo, tudi če postavite predvideno črpališče na Barko in preko Artviž peljete cevovod do Rodika. Kot mikrobiolog lahko povem, da takšne akumulacije s seboj prinašajo mikrobiološke probleme, najmanj parazite Giardia in Cryptosporidium, ki na klor nista občutljiva. Za odstranitev je potrebna ultra filtracija, ki pa jo dosedanji projekti na področje Padeža ne predvidevajo. predvidena je uporaba ultra filtracije Rižanskega vodovoda in ne predstavljam si ponovni dvig vode iz Vodarne Rižana na Artviže na 800 m nadmorske višine. Torej, projekt predvideva zgolj prečrpavanje surove neobdelane vode preko Brkinov do vodarne Rižanskega vodovoda.

Nekaj besed o kloru. Čedalje več znanstvenih dejstev je, da klor v pitni vodi povzroča različna obolenja, z organskimi snovmi tvori rakotvorne snovi in utemeljen sum je, da sodeluje pri srčno žilnih obolenjih. Bolj ko so mladi izobraženi večji je upravičen odpor proti klorirani vodi, še posebej ob možnosti uporabe UV svetilk in predvsem ultrafiltracije. To bo ena od preprek na katero boste v vašem projektu naleteli.

Namen imate poseči v življenjski prostor Brkincev, a za degradacijo in devastacijo okolja ne ponujate ničesar. Razen prekapanje Brkinov od Brke, Artviž do Rodika. In seveda uničenje naravne kulturne dediščine kar potok in dolina Padeža nedvomno je. Posegi bodo šli preko pokrajine z zaščiteno gobo Amanito cesareeo, ki je hkrati na seznamu svetovno zaščitenih gob in rastišč. Znanja za nadomestni habitat ni.

Razumem, da imamo na postojnskem razvodje voda, ki hkrati tečejo v Jadransko porečje in Podonavje in da je temeljni dogovor, da se najprej poišče vodne vire, ki tečejo v posamezno porečje šel po tem je mogoče poseči po porečju, ki teče v drugo smer. Tu začnemo tehtanje ali je bolje, če čez že poseljeno področje potegniti 38 km cevovoda od Malnov preko na novo postavljene vodarne Kovod, ali zabetonirati dolino in Padeža ter prekopati Brkine za rešitev, ki je zgolj parcialna in ne zagotavlja nacionalne varnosti za štiri Primorske občine. Kot je naveden v spodnjem citratu diplomske naloge Postojna potrebuje 250 litrov na sekundo, Koper 700 litrov na sekundo od dotoka izvira Malnov 2000 litrov na sekundo. In 1000 litrov na sekundo ostane.

Vsi pa predobro vemo, da so glavna nesoglasja, da noben projekt ne zaživi medsebojnem plačevanju vode posameznim koncesionarjem vodnih virov in eden od izogibov temu je zajetje Padež. Kar je v slovenskem prostoru nesprejemljiv razlog za parcialne rešitve in grobe posege v okolje in neracionalno porabo denarja. Pri tem je potrebno imeti tudi dovolj modrosti in upoštevati, da velik del vode uvozimo iz Hrvaške. Tudi ta pipa se lahko zapre ali pa postane v neugodnem trenutku šibka točka ob nesoglasjih in pogajanji. Zato je samozadostnost tudi ob tem razlogu nacionalnega pomena. Le tega izpada uvoza vode iz hrvaške zajetje Padež ne more pokriti.

Kot član upravnega odbora nevladne organizacije AAG (Alpe Adria Green) bom vaš predlog o zajezitvi potoka Padež v najkrajšem čas dal v obravnavo. Še posebej, ker vemo, da obstaja še ena rešitev, ki v tem tekstu ni omenjena.

Citat iz diplomske naloge Tjaše Volk pod mentorstvom prof. dr. Dušana Pluta

Citiram odstavek

Na Postojnskem vodovodu menijo drugače, in sicer, da bi bila preskrba Slovenske Istre z vodo iz postojnskih Malnov najustreznejša rešitev. Saj naj bi po njihovih zagotovilih iz tega kraškega vrelca pritekalo dovolj vode, gradnja le 38 kilometrov dolgega vodovoda do Rodika pa bi bila po njihovem mnenju za državo precej manjši strošek kot na primer zajezitev Padeža v Brkinih (Jaksetič, 2009). Prvi projekt za vodovod od postojnskih Malnov do Rodika v občini Hrpelje – Kozina, kjer bi se navezal na vodovod, je bil pripravljen že leta 1978, obnovljen pa leta 1995 v okviru izdelave strategije preskrbe z vodo Obalno-kraške regije, s katero naj bi poiskali najboljšo možnost za preskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja. Malni pri Planini so izdatni vodni vir z dotokom 2000 litrov na sekundo. Postojna jih potrebuje 250, Koper do 700, več kot pol vode še ostane, prav zato naj bi bila ta možnost tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejša kot Padež ali katera druga, je mnenja direktor postojnskega Kovoda Edi Šibenik

Povezavi:

Vizjak: Za projekt dodatnega vodnega vira nujno soglasje stroke in lokalne skupnosti

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST




%d bloggers like this: