c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Prejeli smo: Samo da Alpe Adria Green ne izve


Tokrat je naša objava malo drugačna, so zapisali. Spodaj lahko preberete komunikacijo med lovci in rejci. Objavljamo le nekaj komentarjev; druge, ki pozivajo k pobojem in grozijo njihovim članom ( FB). Dokumentacijo  imajo shranjeno v arhivu, nekatere pa smo objavljali  spodaj.

Komunikacija na FB:

»Prav društvu”X” se cedijo sline saj omenjajo le kulinariko. Kdo je to? Kaj pa obisk na domu? pogovor iz oči v oči?«

»Pihnite ga!« – volka namreč

»Proklete budal raj naj napišejo kok so oni zaslužil k rinejo svoj gnui nos tm k ni treba debili…« – o pismenosti in poznavanju pravilne rabe slovenskega jezika ne bomo več izgubljali besed.

»… kjer pa je denar so pa seveda pijavke vseh vrst«. – pisci najbrž največ vedo o tem, kjer je denar.

»…če nevejo alpe adrji potem ko bodo izvedeli oni potem nebo nič s tem…«

»Naparu une k bremzajo pol pa še medvede…«

»sterilizira naj sebe da slučajno ne bi imela blesavih potomcev«

Med komentatorji beremo tudi zapis Branka Tomažiča, rejca in lovca, člana stranke SLS in člana sindikata kmetov ter člana delovne skupine za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi. Omenja nevladnike s katerimi sedi v isti skupini, sliši lahko njihove argumente, ki temeljijo izključno na preverjenih dejstvih ter slovenski, evropski in mednarodni zakonodaji, bil je prisoten tudi ob obisku Evropske Komisije. Njegovi zapisi, izjave in pozivi na poboje so manipulacija javnosti, predvsem rejcev-lovcev. Je tudi pobudnik interventnega zakona za poboje medvedov in volkov – za katerega bo slej ko prej moral nekdo odgovarjati.

Lov je takoj za intenzivnim kmetijstvom (živinoreja) največja nevarnost biotski raznolikosti. Ti dve dejavnosti najbolj ogrožata naravo in zelo malo prispevata k BDP-ju države, hkrati pa pogoltneta ogromno finančnih sredstev. Zato tukaj še enkrat poudarjamo – PREVIDNOSTNO NAČELO, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike, določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.

Očitajo nam, da nas nekdo za zaščito volkov in medvedov plačuje. Resnica je daleč od tega, kar je dokazljivo in preverljivo. V nevladnih organizacijah, ki so dejavne na področju zaščite velikih zveri (kot so Alpe Adria Green, Lajka, Društvo za pravice in osvoboditev živali, AniMa in še vsaj 30 drugih nevladnih organizacij) se aktivno udejstvujejo izobraženi ljudje, s širokim spektrom znanja in izkušenj. To so posamezniki, ki se nenehno izobražuje, izmenjujejo izkušnje, se povezujejo in sodelujejo z drugimi domačimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, aktivno spremljajo spremembe politik zaščite živali ter sodelujejo s sodišči in z Evropsko Komisijo (EK), imajo pa tudi izkušnje z rejo ter z velikimi zvermi v naravi.

Predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite prostoživečih živali so vsem interesnim in vladnim skupinam dobro znani, prav tako jih podpira večina nevladnih organizacij s področja okolja in živali. Čeprav ti ljudje ves svoj čas posvetijo pravici, zakonom in zaščiti naravne dediščine, jih neprestano verbalno napadajo in trdijo, da so plačani s strani EK. To so prostovoljci, ki za ozaveščanje javnosti in za zaščito ogroženih vrst ne dobijo plačila. Tudi za udeležbo na raznih sestankih z interesnimi skupinami in vladnimi predstavniki ter za delo na terenu ne prejmejo nobenega plačila, kar je dokazljivo in javno dostopno – v nasprotju s profesionalnimi lobisti interesnih skupin, ki se zaradi lastnih koristi zavzemajo za poboje volkov in medvedov.

Pristranskost medijev je dodatna ovira, saj predstavniki društev za zaščito živali ne govorijo dovolj škandalozno in pred parlament ne mečejo trupel živali, ki so rejene za zakol, temveč so njihovi argumenti dokazljivi in podprti z zakoni.

Ničkolikokrat porabimo mesece, da strokovno sestavimo in z vsemi viri utemeljimo svoje predloge in argumente, ki se skoraj nikoli ne upoštevajo. Ni pravično dobiti v roke dokument, kjer so vpisana in upoštevana samo stališča lovcev in rejcev – pravzaprav jim je omogočeno, da kar sami popravijo dokument. Kot primer navajamo kako je MOP v vsak dokument vpisalo, da se za odstrel volkov in medvedov zavzema okoli 3.000 podpisnikov in s tem opravičevalo družbeno nesprejemljivost velikih zveri. Več kot 16.500 podpisov državljanov proti pobojem MOP ni nikjer navedlo, kljub našim neprestanim opozorilom. Ko je bil ta podatek končno naveden, se je tista številka 3.000 podpisov za poboje spremenila v 54 kmetijskih nevladnih organizacij, ki so podpisnice peticije za poboj velikih zveri.

Največji zagovornik pobojev zveri, določeni lovci in hobi rejci, so celo EK predlagali spremembe Habitatne direktive (velike zveri naj postanejo lovna divjad), zaradi česar se je Slovenija dodatno osmešila pred drugimi državami EU.

Pravijo tudi, da smo aktivisti za zaščito volka in medveda romantiki (?). Prav nič ni romantičnega v nasprotovanju pobojem živali zaradi nečimrnosti in dobička. Poboji so neupravičeni tako z vidika zakonodaje, kot tudi in predvsem zaradi vseh obstoječih možnostih zaščitnih ukrepov, ki pa bodisi niso izpeljani, ali pa so izpeljani v neustreznem obsegu. Neupravičeni so tudi zaradi prodaje ulova in trofej ter trgovanja z mesom medveda – zaščitene vrste, ki pa sta očitno glavna razloga interesnih skupin.

Društvo “X” se večinoma financira z donacijami. Tisoče evrov porabimo za sterilizacije in kastracije ter nujne veterinarske oskrbe živali s podeželja, prav tako za ograje, primerna pasja bivališča in hrano za pse, mačke in druge domače živali s podeželja – ki jih urejamo namesto lastnikov živali, ki za slednje sami niso sposobni, ali pa nočejo ustrezno poskrbeti. Vsi podatki so javno dostopni. Pravzaprav bi lahko rekli, da največ časa, denarja, znanja in energije porabimo prav za živali s podeželja, kjer so le potrošno blago.

Poglejmo na hitro, kaj se v zadnjih mesecih dogaja na področju reje živali in zaščite prostoživečih divjih živali. Začnimo kar z Zavodom za gozdove Slovenije, ki nastopa v več konfliktnih vlogah.

»Ohraniti velike zveri v naravnem okolju za naše zanamce je nekaj, česar si želimo vsi. Če želimo to doseči, se moramo naučiti, kako z njimi deliti pokrajino«. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), partner v projektu Carnivoradinarica. Še kako se strinjamo s to izjavo, a žalostno je, da ZGS-ju razen dodatnih finančnih sredstev iz projektov ne pomeni prav veliko. Po drugi strani pa predstavniki ZGS večinoma širijo sporočila, ki utrjujejo status quo (povečanje odstrela kot rešitev konfliktov).

Isti ZGS je tudi v vlogi predlagatelja vsakoletnih kvotnih odstrelov medvedov in volkov. Konflikt interesov? Na ZGS dobro vedo, da se zaščitni ukrepi niso izvedli v zadostni meri, tam kjer se še vedno pojavljajo napadi volkov ali medvedov, se ukrepi ne izvajajo ali nočejo izvajati. Kako nelogično in v konfliktu interesov ter nezakonito je šele, ko Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sprejme predloge ZGS ter jih prenese v svoj dokument, ne glede na ujemanje z zakonodajo. Tako v Sloveniji deležniki MKGP (t.j. lovci in živinorejci) določajo število živali za odstrel, čeprav te živali spadajo pod okrilje MOP, ki bi jih moralo varovati. Odstrel izvede Lovska zveza Slovenije (LZS), eno najbolj množičnih in vplivnih interesnih združenj pri nas.

26. junija 2019 smo v Novicah LZS zasledili tale zapis: »/…/ V preteklosti je Zavod za gozdove Slovenije močno povečal odstrel jelenjadi, temu smo lovci nasprotovali, vendar je minister, pristojen za lovstvo potrdil povečanje plana. Prostoživeče živalske vrste (zveri) potrebujejo hrano in večje, kot je njihovo število, več hrane rabijo«. A v isti sapi je LZS podprla protiustaven interventni zakon, protizakonite Odloke o odstrelu in protizakonite odločbe o kvotnem odstrelu, ki so v nasprotju z vsemi domačimi, evropskimi in mednarodnimi zakoni zaščite ogroženih vrst. In ko govorijo o upravljanju z risom, nam je takoj jasno, kaj to upravljanje pomeni. Z »upravljanjem« se zaščiteni vrsti, v nekem obdobju leta, spremeni status iz zaščitene v lovno vrsto.

Vse to se počne z argumenti, da ni dovolj denarja za zaščito rejnih živali. Evropska komisija pa že od leta 2018 omogoča pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, a je od vsake posamezne države članice EU odvisno, kako bo izkoristila to možnost in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Sredstva so na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči.

Le zakaj bi MKGP omogočilo 100 % financiranje zaščitnih ukrepov, če pomeni odstrel tudi dohodek za ZGS in LZS, saj lahko vse, kar ne gre na tržišču v prodajo, odkupijo z našim denarjem in tako zadovoljijo svoje glasne interesne skupinice? 28.5.2020 je Nova24tv.si poročala, kako so »s tretjim protikoronskim paketom zadovoljni tudi lovci. Rešuje namreč težave s prodajo divjačine in jim omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti RS, kjer lahko lovijo.« Pred tem je po navodilih ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec moral Zavod za blagovne rezerve nabaviti na tone divjačine in drobnice. Vprašanje, ki se vedno znova ponavlja je, koliko državljanov redno uživa divjačinsko meso in ovčetino? Velika večina je torej namenjena izvozu – ali so morda državne blagovne rezerve temu namenjene?

11. junija 2020 smo preko Delo.si izvedeli, da je Agenciji za okolje zmanjkalo denarja za odškodnine za škode. »Denar je pošel tudi zaradi preusmeritve dela namenskih sredstev za ukrepe zoper epidemijo covida-19.«Rejci, ki nimajo primerne zaščite, že grozijo z protesti in nezakonitimi poboji.

Letos prav tako ne bo tuljenja z volkovi, smo lahko prebrali 16.6.2020 na spletni strani Delo.si, kajti MOP-u letos ni uspelo pripravilo razpisa za novo triletno obdobje financiranja projekta spremljanja varstvenega stanja volkov z izzivanjem tuljenja. Ni sredstev, preusmerjena so bila drugam.

Kako glasne in politično podprte so interesne skupine lovcev in rejcev, prikazujemo s spodnjimi slikami komentarjev rejcev na FB socialnem omrežju. Ni kompromisa, so le poboji – takoj, čimprej – tudi aktivistov, ki zahtevajo spoštovanje domače, evropske in mednarodne zakonodaje in strogo zaščito ogroženih vrst.

V medijih ste lahko zasledili očitek naši članici: »Vi se bojite smrti in to projicirate na živali«. Človek, ki je že kot otrok videl mnogo zakolov, kastracij na živo, obglavljanj živali, različnih bolezni rejnih živali, tudi odstrele gozdnih živali, je upravičen dvigniti glas proti takšnemu početju. Zato najbrž ne odreagira na nenehne provokacije, kako travmatična je za otroka izkušnja, ko vidi ovco raztrgano od volka. Nihče očitno ne pomisli, kako travmatična je za otroka izkušnja, ko ga nihče ne vpraša ali želi videti zakol jagenjčka ali kozlička. Verjemite, da je bolj travmatična izkušnja gledati človeka kako kolje in odira žival, kot pa videti truplo ovce uplenjene od volka. Volk pleni za preživetje, ne za prodajo in dobiček.

Za konec dodamo še citat za gospoda Klemna Jerino, ki se je postavil v vlogo zagovornika pobojev medvedov in nastopa v imenu in interesu ZGS in LZS: »Kdorkoli trdi, da je življenje živalim manj pomembno, kot je nam, ni v rokah držal živali, ki se bori za življenje. Bori se brez zadržkov s celoto svojega bitja.« (J. M. Coetzee, The Lives of Animals).

Preberite in razmislite tudi o naslednjih člankih (vsi so dostopni na spletu):

 Lovska-zveza.si, pod naslovom »MOP naj plača stroške dela, ki jih lovcem nalaga zakon«, je med drugim zapisano: »Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda.«

 ld-videz-kozina.si, pod naslovom »Lovni turizem«, med drugim piše: »Z italijanskimi tujimi gosti imamo sklenjen pavšal za lov, katerim se nudi odstrel divjadi po pogodbi in udejstvovanje na skupnih pogonih.«

 Zavod za gozdove Slovenije, Vrste lovne divjadi – Medved.

 Dnevnik.si, Lovni turizem: »Slovenski medvedi mikajo sosede«, kjer je zapisano: »Divjad, ki je predvidena za odstrel, lahko slovenske lovske družine prepustijo tudi lovskim gostom. Na Zavodu za gozdove Slovenije so lani na ta račun zaslužili okoli 2,4 milijona evrov.«

 Lovska družina Podbrdo ima na spletu objavljen cenik do leta 2008, med lovnimi vrstami je tudi medved. Cena za odstrel medveda je bila od 600 € do 6.500 €. Dnevna pristojbina je bila 100 €, če pa je lovni gost medveda zastrelil (kar se zelo pogosto dogaja) pa je dodal še 1.000 € odškodnino, da so medveda izsledili psi. Kot trofeja lovskemu gostu pripada kožuh z glavo.

24ur.com, pod naslovom »Za lov na slovenskega medveda tuji lovci odštejejo najmanj 2.500 evrov«.

 Nimrod.si, kjer med drugim piše: »Danes smo eden največjih ponudnikov divjačine v Evropi, naši izdelki pa so prisotni na krožnikih vrhunskih restavracij in na policah trgovin priznanih trgovcev.«

 Agrobiznis.finance.si: »Nimrod je drugi največji ponudnik divjačine v Evropi», kjer preberemo: »Po 30 odstotkov prodajo jelenjadi in divjega prašiča, 20 odstotkov srnjadi in enak delež medvedov, muflonov, gamsov in damjakov.«

 Reporter.si, »V Kranj na medveda: pri Matjažu Erzarju, mojstru za divjačino«

 STA, Hunting an Ageing Pursuit in Slovenia, and Killing a Bear Costs Between €600 and 6,500 (Feature), kjer med drugim piše: »Apart from domestic guests, it is Austrians, Germans and Italians who come to hunt in Slovenia most often. Ljubljanski Vrh, one of the ten reserves managed by the SFS, hosted 1,900 guest hunters last year, some of them several times. The Forest Service made over EUR 1m from hunting tourism last year.»

NEKAJ POGOVOROV NA FB:

Pripis AAG:

Živali ne morejo braniti same zato jih moramo braniti pred brezvestnim pobijanjem, kjer je v igri tudi kapital, osveščeni prebivalci.

Večina ceni divjad in divje kraje, in ko gre za zaščito divjih živali, ne glede politično pripadnost. Pomembno je ohranjanje habitata, dajanje prostoživečim  živali priložnost za preživetje istočasno pa moramo poskrbeti za zaščito prebivalcev. Včasih so bili lovci vzgled pri ravnovesju prostoživečih živali, danes pa se več ali manj ukvarjajo z pridobitveno  dejavnostjo, ki jo omogoča lovski turizem. Pri tem jim pomagajo tudi neosveščeni politiki vseh barv, ki so se infiltrirali v lovska društva in zasedli vodilne položaje v njih. Ta raznobarvna “zelena bratovščina” v Sloveniji očitno vodi tudi politiko odlova, saj so pred leti pobili, zaradi svojih interesov,  preveč divjadi n tako porušili naravno ravnovesje. Po tem poboju divjadi  so se zaradi pomanjkanja hrane v gozdovih pričeli dogajati napadi predvsem  na drobnico, ki je nadomestila divjad v prehranbeni  verigi. Zadnji primer diletancega vmešavanja politike  je “tretji protikoronski zakon”, ki lovcem rešuje težave s prodajo divjačine in jim omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti RS, kjer lahko lovijo.

V AAG se bojimo, da zaradi napak v politiki “gospodarjenja” z prostoživečimi živalmi v naših gozdovih le teh ne bo več, ne glede na to, ali gre za volka, veverico ali kaj vmes.

NARAVO SMO PODEDOVALI V VARSTVO OD NAŠIH OTROK NA NAS JE DA TO DEDIŠČINO OHRANIMO ZA NAŠE ZANAMCE!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST




%d bloggers like this: