Kaj se dogaja z našimi gozdovi? Bomo Slovenci svojim zanamcev pustili zgolj 0,04 % prvinskosti pokrajine?

Na spletni strani e-uprave je objavljen ter v medresorsko usklajevanje posredovan predlog spremembe Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Komentarji se lahko oddajo do 1.4.2021. Kot predlagatelj je navedeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S to spremembo bo ob prenamnožitvi podlubnikov v gozdnih rezervatih omogočena sečnja.

Iz predloga spremembe Uredbe je razvidno, da se s spremembo lastnikom gozdov ob prenamnožitvi podlubnikov v gozdnem rezervatu omogoča izvedba varstvenih del, torej sečnja s podlubniki napadenih dreves, njihove beljenje ter sežig podlubnikov.

Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom gozdne rezervate definira kot gozdove s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Osnovni namen določitve gozdnih rezervatov je lepo razviden iz 7. člena Uredbe, ki se glasi: »V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti«.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je leta 2019 površina gozdov v Sloveniji znašala 1.176.754 ha. Iz Priloge 2 Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim je razvidno, da površina gozdnih rezervatov v Sloveniji znaša 9.426,16 ha. To pomeni, da gozdni rezervati predstavljajo zgolj 0,8 % vseh slovenskih gozdov. Pragozdnih ostankov, torej gozdov, kjer »še nikoli ni pela sekira« in so še posebej vredni, je ostalo zgolj 540 ha, kar predstavlja 0,04 % vseh slovenskih gozdov.

Gozdni rezervati so še zadnji košček prvinske narave, ki smo ga uspeli ohraniti. Navedena sprememba Uredbe pa pomeni še zadnji žebelj v krsto trenutno uveljavljenega rezervatnega varstva v Sloveniji ter izgubo biserov oz. najbolj vročih točk slovenske narave.

V Nacionalnem gozdnem programu, ključnem strateškem dokumentu za področje upravljanja gozdov, je v poglavju 5.1 (Stanje gozdov) navedeno, da je v Republiki Sloveniji 9.630 ha gozdov razglašenih za gozdne rezervate, kjer so gozdovi prepuščeni naravnemu razvoju. Gozdni rezervati prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti v gozdovih ter omogočajo študij naravnega razvoja gozdov.

V poglavju 5.3 (Cilji, usmeritve in indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi) je pod Usmeritev 4 navedeno: Zagotoviti dovolj gozdov, prepuščenih povsem naravnemu razvoju (gozdni rezervati, ekocelice).

V Poglavju 6.2 (Ocena razvojnih možnosti) je navedeno, da bodo pomemben element ekološkega ravnotežja v naravi tudi v prihodnje gozdni rezervati, katerih osnovni namen je spremljava naravnega razvoja gozda. Poglavje 6.3 (Cilji, usmeritve in indikatorji) pa kot Usmeritev 5 vse skupaj sumira: Ohranjati mrežo gozdnih rezervatov in jo primerno razširiti.

Leta 2017 je z vpisom dveh gozdnih rezervatov na UNESCO seznam svetovne dediščine delo številnih generacij gozdarjev dobilo tudi mednarodno priznanje. Ob Svetovnem dnevu prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, 2. marca, so na Ministrstvu za okolje in prostor zapisali, da posvečajo vedno več pozornosti varstvu pragozdov. V pripravi je namreč nov program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2022-2028, v katerem bo moral poseben poudarek veljati gozdnim vrstam in habitatnim tipom, ki so v neugodnem stanju ohranjenosti. Pomemben del ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih je tudi varstvo pragozdov in starih gozdov.

Ali odgovorni na MKGP ne vedo za ta program ali ga enostavno ignorirajo? Ali odgovorni na MOP, ki naj bi varovali naravno dediščino in slovensko naravo, vedo za načrte MKGP? Ali sprememba Uredbe, kot jo predlaga MKGP, sledi spoznanjem stroke in ciljem Nacionalnega gozdnega programa, da je potrebno mrežo gozdnih rezervatov okrepiti, ali pa bo Uredba za voljo ekonomskega interesa peščice lastnikov gozdov mrežo gozdnih rezervatov dokončno uničila?

Viri:

1. https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=12415

2. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20

3. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

4. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20

5. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Porocilo_o_gozdovih.pdf

6. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdni-rezervati

7. https://slovenia.si/sl/to-je-slovenija/nasi-pragozdovi-so-del-svetovne-naravne-dediscine/

8. http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/gozdna_rezervata_sneznik_zdrocle_in_pragozd_krokar_sta_vpisana_na_seznam_svetovne_dedisci_362/index.html

9. https://old.delo.si/znanje/znanost/slovenski-gozdni-rezervati-del-svetovne-dediscine.html

10. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-19ULD1OO/ec54df13-8de0-4caa-9409-8eab3ee5a0e7/PDF

11. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7391&lang=slv

Fotografija in tekst AAG

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL