Slika je simbolična
Pri zavarovanih živalskih vrstah, kot je naš rjavi medved, ki so ogrožene na širši ravni, ne le v posamezni državi, obstaja širši družbeni interes za poseben režim pravnega varstva. Zato lov na te živali ni dovoljen. Mogoč je le odstrel na podlagi posamičnega upravnega akta v primerih, ko se pojavi problematični medved, ki ogroža ljudi ali njihovo premoženje. A mora biti škoda na primerno zaščitenem premoženju večkratna in dokazana.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 17. februarja letos znova izdalo odločbo za odstrel 220 medvedov do konca septembra 2021. Upravno sodišče pa je 18. marca znova izdalo začasno odredbo in zadržalo izvršitev dovoljenja. Sklep sodišča je stopil v veljavo 26. marca 2021. V času izdaje hitre nezakonite in izjemno škodljive odločbe do odziva Upravnega sodišča, so lovci v enem mesecu pobili 112 medvedov.
MOP in ZGS ter Lovska zveza argumentirajo nezakonito početje kot zakonito z argumentom, da so lovci 112 medvedov pobili v mesecu pred začasno odredbo sodišča, čeprav se dobro zavedajo kaj in zakaj to počno – zaradi svojega lastnega zaslužka in zaslužka tistih, ki medvedje meso in trofeje prodajajo. Kakšno sprenevedanje in zavajanje javnosti! Upravno sodišče je znova ugotovilo, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«.
Sodišče Evropske unije je v okviru nedavno izdane predhodne odločbe(1) pojasnilo, da prepovedi glede vpliva ukrepov ali dejavnosti na živalske vrste, določene v Direktivi o habitatih, ne veljajo samo za vrsto kot celoto, temveč tudi na individualni ravni. Varstvo medveda zagotavlja pravo EU v Direktivi o habitatih. Državam članicam nalaga, da vzpostavijo strog režim varstva, ki med drugim prepoveduje vse oblike namernega ujetja in ubijta teh vrst v naravi ter njihovo namerno vznemirjanje. Tudi sodba Sodišča EU v primeru Finske (2), ki velja za vse države EU, a jo Slovenija ignorira, je znova potrdila, da države ne morejo odobriti nobenega odstopanja od zahtev Habitatne direktive in ne smejo dovoliti namernega ubijanja zavarovanih vrst. Slovenija pa to poskuša legalizirati z nezakonitimi odloki – da bi se posamezne interesne skupine lahko s tem okoristile v škodo pobitih medvedov.
ARSO opravičuje dovoljenje za kvotni odstrel medvedov na podlagi strokovno nepotrjene ekspertize, katera močno vzbuja dvom v svojo strokovnost s podajanjem navedb, ki so v nasprotju z razlogi za odstrel, ki sta jih ZGS in MOP navajala v predhodnih strokovnih podlagah za odstrel. Ekspertiza ne izkaže, da bi lahko bila resna strokovna podlaga za kakršnokoli odločitev, kaj šele temeljni znanstveni dokaz na področju upravljanja z medvedom, saj ni priloženih nobenih dokazov, da je bila potrjena skozi peer-reviewed sistem znanstvenega pregleda, ki bi potrdil, da se to ekspertizo lahko uporabi kot strokovno podlago nad vsemi drugimi projektnimi raziskavami, strokovnimi stališči in izkušnjami iz drugih držav, ki so bile podane v preteklosti.
Vsebino ekspertize je namreč potrdila neka skupina v MOP kljub nenehnim znanstveno utemeljenim argumentom nevladnih organizacij proti njeni utemeljenosti. “Odvzem” medvedov, ki ga predlagata ekspertiza in strokovno mnenje ZGS, je v največji možni meri usmerjen v zmanjševanje konfliktov med človekom in medvedom ter obenem zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja populacije medveda, ob upoštevanju vseh evropskih in slovenskih zakonodajnih okvirjev,” so navedli pri ZGS (3) – pri čemer gre za manipulacijo in zavajanje javnosti ter kršenje tako slovenske kot evropske in mednarodne zakonodaje. Med drugim Slovenija, kot podpisnica CITES konvencije, nikakor ne bi smela dovoliti trgovanje z deli in mesom ogroženih vrst, temveč bi takšna dejanja morala strogo sankcionirati. Slovenija pa dovoljuje celo turistični lov na medveda, pri čemer tuji lovci bogato plačajo za odstrel, trofeje in meso medveda, ki ga ubijejo.
Sodišče EU navaja (1), da prepovedi iz direktive o habitatih še naprej veljajo za tiste vrste, za katere je že bilo doseženo ugodno stanje ohranjenosti. Po mnenju Sodišča EU iz tega izhaja, da je glavni namen Direktive o habitatih spodbujati ohranjanje biološke raznovrstnosti in da so ukrepi, sprejeti v skladu z Direktivo, namenjeni ohranjanju ali obnavljanju ugodnega stanja ohranjenosti, zato je treba vrste, ki so dosegle tak status, zaščititi pred kakršnim koli poslabšanjem tega stanja. Torej, četudi bi bila populacija medveda zaradi krmljenja lovcev v ugodnem stanju, je treba rjavega medveda zaščititi pred kakršnim koli poslabšanjem tega stanja.
Prav tako opozarjamo na močen konflikt interesov upravnih organov, ki nezakonito odločajo o odstrelu medvedov že vrsto let. Njihove odločitve (Pravilnik, Odlok, interventni zakon, Dovoljenje itd.) so bile ena za drugim spoznane za nezakonite pred sodnimi organi. Ukrep “odvzema iz narave” po Direktivi o habitatih in Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah ne sme biti uporabljen za uravnavanje velikosti populacije velikih zveri, saj je odrejanje lova na zaščitene živalske vrste na podlagi letnega prirasta prepovedan.
Upravno sodišče RS je leta 2018 v svoji sodbi opozorilo na problematiko krmišč, ki skrbijo za to, da se populacija medvedov v Republiki Sloveniji drastično povečuje. Prav tako je Upravno sodišče opozorilo, da imata ZGS in Zavod za varstvo narave te informacije že od leta 2013, vendar krmišča še danes niso zmanjšana ali ukinjena, temveč predstavljajo 33–40% prehrane rjavega medveda. Uvajanje lova na zaščiteno živalsko vrsto ter hkratno namerno povečevanje številčnosti ni zakonito in krši slovensko zakonodajo, zavezujoče pravo EU in obveznosti iz mednarodnih pogodb.
Leta 2019 je MOP z interventnim zakonom o odstrelu 220 medvedov dodalo še odstrel 7 volkov. Interventni zakon 2019 je Ustavno sodišče RS leta 2020 razglasilo za nezakonitega. A v tem času dokler je Ustavno sodišče obravnavalo ustavno pobudo, so lovci izvedli ves odstrel. Nihče ni odgovarjal.
Država Slovenija s svojimi ukrepi, ki izpolnjujejo samo zahteve živinorejcev, ki redijo živali v habitatih medveda in zaščitne opreme nočejo uporabljati; z neprimernim sistemom financiranja preventivnih ukrepov in z ignoriranjem navajanja netočnih podatkov s strani lovcev in predstavnikov državnih organov; s sprejemanjem postopkovno in vsebinsko nezakonitih in protiustavnih aktov (ki jih politika široko podpira); z zamolčanjem strokovnih argumentov, širitvijo splošnega strahu med ljudi in s podajanjem podatkov o visokem številu napadov, ki niso bili nikoli preverjeni ali dokazani, podpira interese po uvedbi odstrela zaščitene vrste, širi strah pred medvedom in posledično vpliva na družbeno sprejemljivost.
Proti živinorejcem, ki svojih živali ne zaščitijo ustrezno, bi se moralo postopati v skladu z Zakonom o zaščiti živali ter Pravilnikom o zaščiti rejnih živali. Slednji v 10. členu nalaga živinorejcem zavarovanje in zaščito živali, ki so nastanjene izven objektov – zaščita se mora izvajati pred naravnimi vplivi in pred plenilci. Ob visoki stopnji informiranosti rejcev glede njihovih dolžnosti in možnosti ustreznih zaščitnih ukrepov in neprimernosti postopanja glede zaščite živali v zadnjih letih, predstavljajo dejanja in opustitve ustrezne zaščite rejnih živali s strani živinorejcev dejanja mučenja živali po Zakonu o zaščiti živali. Omenimo še to, da so rejci prejeli bogate subvencije za povečanje živinoreje, kljub temu pa nočejo vzpostaviti preverjeno delujočih zaščitnih ukrepov (obstajajo tudi pozitivne izjeme), saj bi jim to verjetno zmanjšalo dobiček – kljub temu, da EU omogoča 100% financiranje zaščitnih ukrepov.
Takšno je torej stanje spoštovanja zakonov v Sloveniji. Rejcem se dovoljuje kršenje zakonodaje o zaščiti živali, ker verjetno politično ni smiselno nastopati proti kršiteljem, državni organi, ki bi morali skrbeti za izvajanje zakonov, pa iščejo vse razpoložljive možnosti, kako jih zaobiti in jih pri tem sami grobo kršijo pod pretvezami, ki jim jih ponujajo (ne)strokovne ekspertize, prilagojene interesom peščice prebivalstva (lovcem, rejcem, ZGS). Lovci, ki jih podpirajo državni organi, so vedno v pripravljenosti, da hitro pobijejo medvede in druge zaščitene živali v naših gozdovih ter se s tem finančno okoristijo, vsi pa se močno trudijo, da bi ta dejanja opravičili ali pa skrili pred javnostjo.
Viri:
(2) InfoCuria, Case-
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST