Parlament v EU bo obravnaval predlog resolucije, ki bi okrepil prizadevanja EU za zaščito tal.
Tla zagotavljajo osnovne storitve za vse nas: proizvajajo hrano, prečistijo vodo, ki jo pijemo, lahko upočasnijo podnebne spremembe, ki delujejo kot korito ogljika, in podpira biotsko raznovrstnost. Vendar po vsej Evropi propada in procesi degradacije tal se bodo verjetno še pospešili, če se zdaj nič ne naredi za njeno zaščito .
Kot poudarja Evropska agencija za okolje (EEA) kot družbo, jo moramo trajnostno upravljati, da lahko uživamo v njenih koristih , vključno s proizvodnjo hrane. Kljub obsegu dejavnosti, ki so na koncu odvisne od tal, ni posebne zakonodaje EU o tleh. Do danes se varstvo tal v nasprotju z vodo in zrakom loteva posredno ali znotraj sektorskih politik: kmetijstvo in gozdarstvo, energija, voda, podnebne spremembe, varstvo narave, odpadki in kemikalije. EU Skupno raziskovalno središče (JRC) je ugotovila, da erozijo tal – kar je le ena od številnih nevarnosti za tla – je stala evropskih kmetov € 1,25 milijarde na letni izgubi kmetijski produktivnosti in 155 milijonov € bruto domači proizvod (BDP) izgube. Tega si ne moremo privoščiti, potrebujemo pravni okvir za ohranjanje tal po vsej EU, ki ustvarja enake konkurenčne pogoje med državami članicami tako da si prizadevanja za zaščito tal enakomerno delijo.
Propadanje tal ima očitne čezmejne posledice . Na primer rečni sistemi prenašajo onesnaževala in usedline na velike razdalje prek državnih meja in v obalne vode. Tako dejstvo, da vse države članice ne varujejo tal v zadostni meri, ustrezni čezmejni učinki degradacije tal in ključna vloga tal pri blaženju podnebnih sprememb, kažejo, da bi bila EU veliko bolje pripravljena za zaščito tal kot nacionalne vlade.
Koalicija evropskih NVO, med katerim je tudi AAG, je Aprila na EU komisijo in parlament poslala dopis z predlogi in zahtevami:
EROZIJA IN DEGRETACIJA TAL V EVROPI:
PREDNOSTNA NALOGA ZA EVROPSKO ZELENO POSLOVO
V Evropski uniji se obdelovalne površine razprostirajo na več kot 110 milijonih hektarjev, kar je osnova za oskrbo hrane in surovin za populacijo in gospodarstvo: zdrava kultivirana tla so a strateški naravni vir za varnost in zaščito hrane.
Gozdna tla pokrivajo 150 milijonov hektarjev: številne ekosistemske storitve so odvisne od teh tal oskrba lesa in drv s cikli vode, ogljika in mineralnih hranil. Neokrnjeni tla, pokrita z gozdovi, skupaj s pašniki, šotišči, prerijami, mokrišči, barji, travniki, ohranjajo največjo zalogo organskega ogljika in gostijo najpomembnejše odlagališče kopenske biotske raznovrstnosti na evropskem kontinentu.
Zdrava in plodna tla so kot celota omejena, nenadomestljiva in neobnovljiva okoljska dediščina, katere vsaka degradacija predstavlja izgubo za sedanjost in prihodnost rodov.
Tla v Evropi so poškodovana ali ogrožena zaradi nepravilne in pretirane uporabe, povezane z:
• pokrovnost mestnih območij in infrastrukture, ki povzroča razdrobljenost habitatov in zatesnitev tal:
več kot 15 milijonov hektarjev je zaprtih z zgradbami, cestami, kamnolomi, odlagališči.
• industrijsko onesnaževanje, puščanje ali razlitja, ki so se pojavila v zadnjih desetletjih in so kontaminirana na sto tisoče mestih, od katerih na številnih ni značilnosti in popravkov.
• Uporaba kemikalij v kmetijstvu in živinoreji, rodovi in razširjena škoduje biotski raznovrstnosti tal in povzroča tveganje za zdravje ljudi in ekosisteme.
• Preoblikovanje na nedotaknjenih tleh in drenažo šotišč in mokrišč z resnimi izgubami organske snovi močno vplivajo na zaloge ogljika v tleh in biotsko raznovrstnost ter erozijo mineralnih tal
• ne trajnostne prakse upravljanja z zemljišči v intenzivnem kmetijstvu, kot je uporaba težkih strojev, prekomerna obraba, monokulture, izvoz rastlinskih ostankov in zemeljskih ostankov, ki vodijo do kompaktnosti, erozije, izgube organskih snovi in biotske raznovrstnosti tal.
• nevzdržna gostota živine in pretirana uporaba gnojil v intenzivnem kmetijstvu,
povzroča emisije toplogrednih plinov na tleh in vodi.
Čeprav ima degradacija zemlje različne regionalne značilnosti, ima Evropa kot celota v vsaki državi članici.
Države, ne razvijajo ustreznih prizadevanj za spopadanje s svetovnim izzivom tal
degradacije in ni na pravi poti za izpolnjevanje ciljev Agende ZN 2030. Na splošno a
četrtina evropskih tal je izpostavljena močni degradaciji in puščavi zaradi tveganja: zaskrbljujoče podatki, ki so jih sporočile okolijske agencije, vendar za zdaj še niso obravnavani.
Poleg tega Evropa širi svoj ekološki odtis na tla drugih celin, kar povzroča izgubo
več milijonov hektarjev gozdnih površin, preoblikovanih v intenzivno kulturo za uvoz iz EU krme, mesa, biogoriv in surovin ter onesnaževanja na velikih površinah, od katerih minerali in ogljikovodiki se pridobivajo. Evropsko gospodarstvo in potrošnja v resnici oddajajo v tla degradacijo, in to ni več dopustno.
Velik del proračuna EU27 je namenjen politikam, ki neposredno vplivajo na tla, kot je Skupna kmetijska politika. Zato si institucije EU delijo močno odgovornost za EU razgradnje na evropskih tleh in posledično dolžnost, da se to ustavi, podpora regeneracijo tal in doseganje njihovega dobrega ekološkega stanja.
Zaščita nedotaknjenih tal, zaustavitev in obračanje razgradnje tal, prizadetih z urbanizacijo,
onesnaževanje in intenzivno kmetijstvo sta izziva za evropsko skupnost, da delijo z vsemi državami članicami, regijami in lokalnimi organi. To bi morale postati osrednje priori za Evropski zeleni dogovor, v skladu s cilji trajnostne agende Združenih narodov do leta 2030
Mi torej pozdravljamo prihajajočo Tematsko strategijo za zdrava tla in pričakujemo, da bo učinkovita obravnavala groženje za tla in spodbujala njihovo regeneracijo, pri čemer podpira spremembe v evropskem jeziku politike in programi na nevtralnost vplivajo na tla, usklajena s ciljem degradacije zemljišč.
Zahtevamo vzpostavitev obveznih objektov za ohranjanje neokrnjenih tal in izboljšanje ekološkega stanja kulturnih zemljišč, identificiranih na podlagi skupnih opredelitve, ki jih spremlja podatkovni sistem o tleh, ki se izvaja v sodelovanju med evropskim in nad nacionalne agencije in raziskovalne centre.
Poziv k izvajanju evropskih programov znanja, vključno z zagotavljanjem informacij z cilji , ozaveščanje oblikovalcev politik in izvajanje stalnega usposabljanja za strokovnjakov, načrtovalcev zemljišč in kmetij, osredotočene na ekološki pomen tal, njihovo kakovost
zdravstveno varstvo, s tem povezano zagotavljanje ekosistemskih storitev in izmenjava dobrih praks.
Pozivamo evropske institucije, da se v celoti zavežejo ciljem zelene pogodbe, povezanim s tlemi strategijami: zmanjšati uporabo gnojil in kemikalij v kmetijstvu in živinoreji da bi dosegli meje vplivov na okolje in nosilnosti, povečajte zemljišče ekološko kmetovanje in naravne krajine na podeželju spodbujajo Agro ekološko prehod kmetijstva EU, predelati in obnoviti tla degradiranih območij.
Zahtevamo posodobitev „nič neto izkoriščeno zemljišče do leta 2050“, vključno z zavezujočim vmesni koraki in cilji za ponovno uporabo urbanih območij in regeneracijo na mestno prepustnih in vegetirane površine.
Zahtevamo močna prizadevanja za preprečevanje prelivanja degradacije zemljišč, ki ga je povzročil Evropejec z uvozom kmetijskih, gozdnih in rudarskih surovin iz tretjih držav. Zahtevamo da strategija za vključitev živinoreje v trajnostne meje evropske vsebine, da bi se izognili množičnemu uvozu krme.
Zahtevamo analogni načrt za celovit pravni okvir za zaščito tal, po analogiji z kar že velja za kakovost vode in zraka, uvedba skupnih pravil, na katera lahko vplivamo na lokalne politike in vaditelje držav in podjetij, katerih “cilj” je, da kot celota biotska raznovrstnost, ponori ogljika v tleh, prehranska varnost, zdravje državljanov ter kakovost in varnost Evropejcev.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 