Primorske Novice

Lesonit si obeta povečavo proizvodnje za tretjino, s tem naj bi tudi posodobil stare naprave. Okoljevarstvene organizacije pa so prepričane, da bi to lahko že storil in da za to ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja. Postopki za njegovo pridobitev so stekli in mnenji sta na prvi ustni obravnavi z Lesonitom soočili stranski udeleženki v postopku – okoljski organizaciji Alpe Adria Green in Eko krog.

LJUBLJANA > Slabega pol leta po začetku postopkov pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja Lesonita za napravo, s katero bi povečali proizvodnjo, sta na prvi ustni obravnavi, ki jo je razpisala državna okoljska agencija, mnenja in pomisleke z naložbenikom soočila Eko krog in Alpe Adria Green. Okoljski organizaciji sta že po črki zakona stranska udeleženca v upravnem postopku, 65 krajanov pa na odločitve okoljske agencije o tem še čaka.

Približno šestina od njih se je udeležila prve ustne in javne obravnave v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja bistriški tovarni Lesonit za obratovanje naprave za proizvodnjo vlaknenih plošč s proizvodno zmogljivostjo 725 kubičnih metrov dnevno. Lesonit namreč, kot je znano, od agencije za okolje pričakuje omenjeno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega, Družba se je že pred nekaj leti odločila za novo, 25 milijonov evrov težko naložbo, s katero bi posodobila tovarno, pa tudi za tretjino povečala proizvodnjo.

Ustna obravnava v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja je bila, so pojasnili v Arso, sklicana zaradi “razjasnitve stvari” in zagotovitve možnosti Lesonitu ter obema okoljskima organizacijama, “da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločanje, ter da se stranke izjavijo o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom”.

AAG: sanirati, nato večati

Krajani, ki so obravnavi prisostvovali zgolj kot javnost, besede niso imeli, so pa zato lahko slišali, kaj sta imeli o smiselnosti in upravičenosti dovoljenja ter želene Lesonitove naložbe povedati okoljski organizaciji Eko krog in Alpe Adria Green.

V Alpe Adrii Green (AAG) so okoljsko agencijo opozorili, da se pod vprašaj postavlja že sedanja proizvodnja, ki ne obvlada tehnologije. Zato imajo, kot so pojasnili v AAG, v Ilirski Bistrici večkrat lesen prah in smrad z mešanico plinov, ki krajanom ni znana, med njimi je lahko tudi formaldehid, ki je karcinogen.

Vojko Bernard

AAG

“Tovarna mora pred povečanjem proizvodnje sanirati obstoječo proizvodnjo in nato podati vlogo za povečanje.”

Predsednik AAG Vojko Bernard je med drugim tudi opozoril, da bi morala tovarna pred povečanjem proizvodnje sanirati obstoječo proizvodnjo in nato podati vlogo za povečanje. “Da bi s tem obvarovali prebivalce, da ne bi zboleli za posledicami izpustov Lesonita.” Zanje, je navedel Bernard, imajo v AAG tudi dokaz o posledicah zbolevanja in alergij.

Svoj primer alergije na formaldehidno smolo in druge nevarne snovi pa je opisala članica AAG Matilda Škrlj.

Giorgio Barzazi

lastnik Lesonita

“Menimo, da smo opravili vse, kar se zahteva z zakonodajo.”

Eko krog je zastopal odvetnik Aleš Sevšek, ki je med drugim podvomil o pravilnosti vplivnega območja Lesonita, ki je zarisano na mejah parcel tovarne. “Za vplivno območje je – glede na številne pripombe in zahteve ljudi po udeležbi v postopku – zelo verjetno, da ne odraža dejanskega stanja, kar velja zlasti za emisije v zrak in za hrup. Zato je treba v postopku dati možnost dokazovanja nasprotnih trditev v smislu revizije poročila vplivov na okolje, ker na njem temelji tudi določitev vplivnega območja,” je apeliral.

Barazazi za dialog

Opozoril je na zaskrbljujoče dejstvo, da je v okviru naložbe predvidena namestitev še kvalitetnejših filtrov, ki naj bi problematiko rešili, da pa Lesonit za namestitev takih filtrov ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja in bi to lahko storil že do sedaj.

Obenem je izpostavil, da je Lesonit po podatkih agencije za okolje največji onesnaževalec s formaldehidom v Sloveniji, četrti največji onesnaževalec z dušikovimi oksidi, tretji največji onesnaževalec s celotnim prahom, drugi največji onesnaževalec organskih spojin, izraženih kot skupni organski ogljik (TOC), drugi največji onesnaževalec z vsoto organskih spojin 1. nevarne skupine. Na mnogih področjih organske spojine TOC Lesonit presega največje onesnaževalce v Sloveniji (Salonit Anhovo, Talum), je poudaril Sevšek.

Lastnik Lesonita Giorgio Barzazi je sicer med drugim pojasnil, da bi z naložbo radi z novejšimi in boljšimi nadomestili naprave, ki so stare več kot 40 let. Dnevna kapaciteta bo blizu 600 kubičnih metrov dnevno, je navedel, pa so se kljub temu odločili pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z direktivo o industrijskih emisijah. “Menimo, da smo opravili vse, kar se zahteva z zakonodajo,” je dejal in povedal, da bo tovarna obstala, tudi če naložbe ne bodo izpeljali. “Zavedamo se, da proizvodnja lahko povzroča nevšečnosti bližnjim prebivalcem. Mislim, da te nevšečnosti ne bi smele predstavljati take ovire in bi bil potreben dialog,” je še dejal lastnik Lesonita.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST