Alpe Adria Green je poslal v zakonskem roku pripombe in priporočila na zakon o varstvu tal na EU komisijo.

Skupaj z mednarodno koalicijo NVO smo poudarili, da so tla omejena, nezamenljiva in neobnovljiva okoljska dediščina, katere vsaka degradacija predstavlja izgubo za sedanje in prihodnje generacije. Boj proti  degradaciji tal je ključnega pomena za premagovanje svetovnih izzivov, ki jih je okviril program Združenih narodov za leto  2030, od tistih, ki so bili prilagojeni zanesljivi preskrbi s hrano, trajnosti mest, varstvu biotske raznovrstnosti, ublažitvi in prilagajanju podnebnim spremembam, preprečevanju dezertifikacije. Bistvenega pomena je za vzpostavitev bio-ekonomske politike, ki bi lahko razvila varne alternative za prikrajšanost za fosilne vire in si prizadevala za krožnost pri uporabi materialov. Zdrava  tla so tudi rezultat in hkrati predpogoj agro-ekološkega  prehoda v živilskih  To   je  nekaj razlogov, zakaj so zdrava tla  njive, v katerem bi moral evropski zeleni dogovor  ukoreninjenje.

Varstvo tal v Evropi zahteva koncert ukrepov vseh zasebnih in javnih akterjev   , ki imajo v različnih nazivih pravico do lastništva,  mandat uprave nad pasom ali posredno vplivajo na rabo zemljišč  in  zdravje tal s tržno močjo.   Upravne pristojnosti, pa tudi izražanje nacionalne suverenosti in uveljavljanje ustreznih pravic niso vprašljiva na njihovih mejah,  temveč slabo zdravstveno stanje tal in grožnje, ki jih trpijo, ojačene z vplivi podnebnih sprememb, povzročijo okvir okoljskih pomislekov in družbenih tveganj, razširjenih na nadnacionalno razsežnost.   Tla imajo tudi značilnosti skupnega dobrega, njegovo upravljanje zahteva iskanje participativnih  rešitev. Za razveljavitev trendov  degradacije   tal v Evropi so potrebni akcijski programi, vključujoči in usklajeni, katerih učinkovitost je odvisna od dobrega evropskega vodstva in odgovornosti vseh držav članic,  pri tem pa se ustrezno uporablja načelo subsidiarnosti: subsidiarnost  ni meja ukrepanja, ampak pozitivna napetost za usklajene ukrepe na področjih, ki zahtevajo skupna prizadevanja. To vsekakor velja za tla, od katerih je zdravje, podobno kot pri kakovosti vode in zraka, odvisno od zagotavljanja ekosistemskih storitev,  ki so bistvenega pomena za življenje ljudi in vseh organizmov, ki naseljujejo prizemne  habitate.

Evropski zakon o   zdravju tal je nujno nujen za verodostojnost izziva zmanjševanja degradacije tal,  razvoja sklopa regulativnih orodij in vzvodov za usmerjanje obnašanja gospodarskih, socialnih in institucionalnih akterjev, ki podpirajo svoje odločitve skladno s skupnimi cilji, da bi se ohranjala biotska raznovrstnost, zanesljiva preskrba s hrano, naravni koriti ogljika, zdravje državljanov ter kakovost in varnost proizvodnje hrane,  ki so odvisne od tal. Prav tako   je bistveno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za podjetja v transakcijah, ki vključujejo pranje, ki lahko vplivajo na sposobnost tal za zagotavljanje ekosistemskih  storitev.

Zavedamo   se prisotnosti pomembnih vrzeli v znanju o stanju tal na ravni teritorialne zastopanosti: velika raznolikost vrst tal in močno specifična značilnost interakcij tal s podnebnimi, biološkimi, geološkimi in z zemljišči povezanimi pritiski predstavljajo major problem pri risanju natančnih zemljevidov v podrobnem obsegu,  da se le delno lahko realno zapolni z izboljšanjem tehnik vrednotenja tal.    Zato menimo, da je razvoj orodja  ,  kot je indeks zdravja tal na ravni posameznih zemljišč in parcel, ki se izračuna in uporablja pri vsaki posamezni zemljiščni transakciji  ,   ključna novost: priznavanje, da komercialno vrednotenje tal ne more zanemariti njegovega zdravstvenega stanja, je element preglednosti v trgovini  predvsem pa je koristna spodbuda za ocenjevanje in povečanje prizadevanj za oskrbo tal, ki jih izvajajo lastniki.

Spodbujamo k vzpostavitvi sistema javnih sredstev za neodvisne raziskave  in naložbe v inovacije, ki ga podpirajo kmetije na področju izboljšanja zdravja in biotske raznovrstnosti tal, vključno z izvajanjem testiranja tal, da se omogoči spremljanje  in ocena učinkovitosti kmetijskih praks, sprejetih v okviru plačil skupne kmetijske politike.

Prosimo, da je posebno poglavje zakona o zdravju tal posvečeno varstvu neokuženih tal,    kot so gozdovi, pašniki, barja  , močvirja ali travinja  : vsebujejo največji celinski stalež ekološkega ogljika in gostijo najpomembnejšo skladišče prizemne  biotske raznovrstnosti na celotni evropski celini.  Ustrezno je treba določiti obvezne cilje za ohranjanje  tal,   skupaj s tistimi za izboljšanje ekološkega statusa obdelovalnih tal.

Spodbujamo prizadevanja za zmanjšanje ekološkega odtisa evropskega uvoza, ki povzroča   degradacijo tal  na drugih  celinah.  Ker so največji vplivi povezani z uvozom krme  , mesa, biogoriv in surovin, vključno z minerali in ogljikovodiki, mora zakon o zdravju tal sodelovati z drugimi mehanizmi, pogodbami in predpisi o živilskih sistemih ter podpreti naložbe v krožno gospodarstvo in bioekonomijo,  da bi se ustavilo izvajanje izven delovanja tal.  Da  bi zmanjšali uvoz vložkov in proizvodnjo okoljskih zunanjih virov, hkrati pa ohranjali dolgoročno plodnost evropskih tal, je treba v primerjavi s prenosno zmogljivostjo zemljišč, ki se uporabljajo za te namene, vzpostaviti ustrezno ravnovesje med intenzivnostjo kmetijske proizvodnje in zlasti gostoto živine v  primerjavi s prenosno zmogljivostjo zemljišč, ki se uporabljajo za te namene, s tem pa določiti kmetijsko dejavnost v skladu z agroekološkimi merili.

Evropske institucije pozivamo, naj se v celoti zavzamejo za cilje strategij   Zelenega dogovora  :  zmanjšati uporabo gnojil in kemikalij v kmetijstvu  in živinoreji,  povečati zemljišča, ki jih pokriva ekološko kmetovanje in naravne krajine na podeželju, spodbujati  agroekološki prehod, obnoviti naravne habitate na podeželskih območjih , povrnejo  in obnovijo tla degradiranih, zaprtih ali onesnaženih območij.

Zahtevamo posodobitev cilja “nič neto zemljišča do leta  2050”, ki uvaja zavezujoč časovni načrt,   vključno s kratkoročnimi in srednjeročnimi mejniki  ,  ter cilje za ponovno uporabo mestnih območij ter ohranjanje in regeneracijo prejemnih in vegetacijskih urbanih površin, ki so bistveni za zagotavljanje ekosistemskih storitev in odpornost na podnebne dogodke   v urbani lestvici.

Nadalje pozivamo, da se priložnost, ki jo ponuja možnost regeneracije tal skozi biocikl organskih odpadkov, ne  izgubi.    S celotnim eu strmim ločenim zbiranjem živilskih odpadkov in obdelavo od leta 2024   je priložnost, da se v tla vrne do  15   milijonov ton več tone visokokakovostnega  komposta.  Za zagotovitev, da materiali ustrezajo namenu, bo uredba o gnojilnem gnojilu morda zahtevala okrepitev, medtem ko bo treba opredeliti  in izvajati kakovost vnosov z zbiranjem separacije   virov, da se prepreči kontaminacija tal.

PODPISNIKI:

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST