Nevladne organizacije, ki delujemo na področju zaščite velikih zveri in smo sodelovale v delovni skupini za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji, smo se zaradi dovoljenja za kvotni poboj 222 medvedov obrnile na predstavništvo Evropske Komisije in Evropskega Parlamenta v Sloveniji. Po zadnjih informacijah naj bi lovci z odstrelom začeli že 2.3.2022. Koliko so jih že pobili, ni znano.
“JAVNO PISMO EVROPSKI KOMISIJI IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
V Sloveniji ponovno kvotni poboj 222 medvedov
Ministrstvo RS za okolje in prostor je znova izdalo dovoljenje za kvotni odstrel 222 medvedov. Dovoljenje je stopilo v veljavo danes, 15.3.2022. Prosimo, da nemudoma ukrepate, kajti iz izkušenj se bojimo, da bodo medvede do odziva Upravnega sodišča že pobili, kot se je to zgodilo prejšnja leta.
V okviru lanskoletnega dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor so lovci marca 2021 pobili 113 medvedov (v načrtu so jih imeli 220), nakar je Upravno sodišče RS kvotni poboj zaustavilo ter znova ugotovilo, da »je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo«. Ministrstvo za okolje in prostor ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda v primeru preštevilčne populacije. A 113 medvedov je bilo ubitih, odgovarjal ni še nihče.
V obdobju od poletja 2019 do pomladi 2020 so lovci na osnovi interventnega zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo šele eno leto po razglasitvi zakona oziroma podaji pobude nevladnih organizacij za presojo ustavnosti, potem ko Ministrstvo za okolje in prostor ni upoštevalo protestov državljanov ter Peticije proti interventnemu zakonu o odvzemu 200 medvedov in 11 volkov, sprejetemu 20.junija 2019 , pobili 165 medvedov in 11 volkov. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti na seji 9. aprila 2020, torej več kot eno leto od pobude nevladnih organizacij, odločilo: Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19) se razveljavi . A 165 medvedov in 11 volkov je bilo ubitih, odgovarjal ni še nihče.
Varstvo medveda je dolžnost, določena v več mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši med njimi sta Bernska konvencija, kjer se medved nahaja v Dodatku II (Strogo zaščitene živalske vrste), ter Konvencija o biološki raznovrstnosti. Varstvo medveda zagotavlja tudi pravo EU v Direktivi o habitatih in sicer v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati). Medved šteje med prvine biotske raznovrstnosti, namen varovanja katere je ohranitev naravne dediščine, k čemur zavezuje tako državo kot lokalne skupnosti tudi 73. člen Ustave Republike Slovenije.
Slovenija s podporo vlade in pod pritiski interesnih skupin (kmetje, lovci, gozdarji, prodajalci in izvozniki divjačine) redno krši Habitatno direktivo, Resolucijo Evropskega parlamenta, kot tudi lastno nacionalno zakonodajo ter razsodbe sodišča EU v zvezi s kršenjem Habitatne direktive v članicah EU in sicer z izdajanjem nezakonitih dovoljenj in drugih aktov za vsakoletno kvotno pobijanje zaščitene vrste rjavi medved.
Izvajalci odstrela so upravljavci lovišč (lovske družine). Prihodki od odstrela medveda, so podobno kot pri divjadi, prihodek upravljavca. To je prihodek od prodaje medvedjega mesa ter trofeje. Lovci medvede intenzivno krmijo ter jih tako navajajo na lahko dostopno hrano, da bi jih lažje uplenili. Odstrelijo ga z varne razdalje z lovskih prež. Povprečna starost pobitih medvedov znaša manj kot tri leta, medvedji mladiči pa živijo z materjo dve leti. Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa, medvedje meso je najdražja »divjačina«. V Sloveniji so trije večji ponudniki divjačine, ki ponujajo tudi medvedje meso. To so štajerski Gozdič , dolenjski Meglen in škofjeloški Nimrod.
Zavod za gozdove Slovenije in lovske družine ponujajo storitve lovskega turizma domačim in tujim lovcem ter tako realizirajo dodaten zaslužek na račun pobojev zaščitene živalske vrste. Po podatkih Lovske zveze Slovenije tuji lovci za medvedjo trofejo odštejejo od 2.500 do 6.000 EUR. . Evidence o dohodku od lovskega turizma, o številu lovskih turistov in ločenih evidenc o zaslužku iz naslova odstrelov medvedov ne vodita ne Ministrstvo za okolje in prostor in ne Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali jih javnosti ne želijo razkriti – čeprav gre za informacije javnega značaja.
Medvede ogroža uničevanje in krčenje življenjskega prostora zaradi prometne infrastrukture, intenzivnega kmetijstva in naseljevanja ljudi v habitate medvedov, prekinjajo se jim selitveni koridorji in z gradnjo avtocestnih in železniških povezav, brez zelenih prehodov, onemogočajo stiki.
Najbolj popolna raziskava števila medvedov v Sloveniji in povzročanja škod na rejnih živalih je bila opravljena v okviru projekta Life DinAlp Bear . Projektna skupina, ki sta jo financirali Slovenija in Evropska komisija, je ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod. Podatki o škodah tudi ne potrjujejo navedene trditve, da se zaradi večanja populacije medveda v zadnjih letih množijo napadi velikih zveri na domače živali. Nihanja so bolj kot od številčnosti odvisna od letnega obroda v gozdovih.
Največji vpliv na škode imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti. Kmetom, ki največkrat prijavljajo škodo, so na voljo številni učinkoviti ukrepi: ozaveščanje, odškodninski sistem, visokoelektrične ograje, uravnavanje krmljenja, sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje plenske baze, zvočni odganjalci, zeleni prehodi, zaščita čebelnjakov in bal sena, itd. A Slovenija odstrel določa celo kot enega glavnih upravljavskih ukrepov. Nezanimanje in ignoriranje drugih primernejših ukrepov s strani države ne more biti legitimen razlog za izvedbo ukrepa odstrela.
Podpisani zato prosimo za učinkovitejšo zaščito medveda s strani evropskih institucij, na katere naslavljamo to javno pismo.
Medvede v Sloveniji uporabljajo kot predmet politične in medijske manipulacije ter kot vir zaslužka (lovski turizem, prodaja trofej, mesa, krzna), zato pozivamo Evropsko komisijo, da v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepa v prid spoštovanju Habitatne direktive v Sloveniji in ohranjanju kakovostnega naravnega okolja za sedanje in prihodnje rodove.
Evropsko komisijo pozivamo, da se zavzame za takojšnjo uveljavitev moratorija na kvotni odstrel, in strožje opozori Slovenijo, da spoštuje razsodbo Vrhovnega sodišča EU, ki je na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravilo interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom.
Znova pozivamo in naprošamo Evropsko komisijo, da Vladi RS konkretno sugerira dobre prakse sobivanja z zvermi v drugih državah članicah ter pogojuje kmetijske in okoljske subvencije iz evropskih skladov z uvajanjem teh praks.
Dovoljenje za odstrel 222 medvedov v Sloveniji je stopilo v veljavo danes, 15.3.2022.
Prosimo, da nemudoma ukrepate
Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Društvo za dobrobit živali AniMa
Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.