Evropska unija namerava letos znatno zmanjšati dobavo plina po ruskih plinovodih s povečanjem uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, polnjenjem skladišč plina in povečanjem obnovljivih virov energije, v skladu z novim dokumentom, ki ga je Evropska komisija objavila v februarju.

Po mnenju Komisije bi načrt, imenovan RePowerEU, “Evropo naredil neodvisno od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom, v luči ruske invazije na Ukrajino.”

Lani je EU iz Rusije uvozila 155 milijard kubičnih metrov plina, vključno z UZP.

Z diverzifikacijo oskrbe s plinom prek večjega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina in uvoza po cevovodih od neruskih dobaviteljev ter višjih ravni biometana in vodika bi lahko Evropa do konca leta 2022 nadomestila 100 milijard kubičnih metrov uvoza ruskega plina ali približno dve tretjini, je dejala Komisija.

Polovica tega bi prišla iz uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, saj bi lahko EU letno uvozila 50 milijard kubičnih metrov več utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja, ZDA, Egipta in Zahodne Afrike, so zapisali.

Lani so ZDA, Katar in Rusija dobavile večino pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo , kar je predstavljalo skoraj 70 odstotkov celotnega evropskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina.

Pogovori z večjimi kupci plina

Poleg utekočinjenega zemeljskega plina bi diverzifikacija virov plinovodov iz držav, kot so Azerbajdžan, Alžirija in Norveška, lahko zagotovila dodatnih 10 milijard kubičnih metrov letnega prihranka pri uvozu ruskega plina, je dejala Komisija.

Komisija je dejala, da bo prednostno ocenila, ali so “potrebni ukrepi in naložbe v plinsko infrastrukturo, pripravljeno na vodik, in medsebojne povezave, da bi premagali ozka grla pri polni uporabi zmogljivosti LNG EU.”

»EU ob diverzifikaciji ponudbe spodbuja mednarodna partnerstva. Komisija bo nadaljevala razprave v okviru skupine G7 in z velikimi svetovnimi kupci plina (Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Indija) o srednjeročnem razvoju trga,« je dejal.

Poleg utekočinjenega zemeljskega plina in uvoza plina po cevovodih je Komisija napovedala, da bo do aprila pripravila zakonodajni predlog, da bi zagotovila ustrezno letno raven skladiščenja.

Ta predlog bi od držav EU zahteval, da vsako leto do 1. oktobra zapolnijo obstoječo infrastrukturo za shranjevanje do vsaj 90 odstotkov svoje zmogljivosti, so zapisali.

Hrvaška se je odločila za nadaljnje povečanje zmogljivosti svojega uvoznega terminala za utekočinjeni zemeljski plin (FSRU) na severnojadranskem otoku Krk.

Hrvaška vlada pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića je to strateško odločitev sprejela v četrtek, piše v sporočilu.

Plenković je v začetku tega leta dejal, da se Hrvaška bliža odločitvi o povečanju zmogljivosti terminala s sedanjih 2,9 milijarde kubičnih metrov na 6,1 kubičnih metrov, saj želijo evropske države zmanjšati odvisnost od ruskega plinovoda.

Projekt širitve bi stal približno 180 milijonov evrov (183,1 milijona dolarjev) in vključuje gradnjo novega plinovoda od Zlobina do Bosiljeva.

Od tega bi približno 25 milijonov evrov bo šlo za dela v objektu s sedežem v FSRU, medtem ko bi 155 milijonov evrov vložili v cevovodni del projekta.

Plenković je dejal, da namerava Hrvaška za financiranje širitve uporabiti sredstva EU v okviru načrta REPowerEU .

Državni operater LNG terminala, LNG Hrvaška, je v ločeni izjavi v sredo povedal, da je prejel že 38. tovorov zemeljskega plina od začetka obratovanja januarja lani.

Leta 2015 zgrajena 162.000 cbm BW Pavilion Leeara, ki je v lasti BW, je dostavila novo pošiljko v FSRU iz Semprine tovarne LNG Cameron v ZDA, kažejo

VIR: https://lngprime.com/

#skupajsmoAAG #togetherAAG #заједносмоAAG #заедносмеAAG

#zajednosmoAAG #insiemesiamoAAG

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST