Foto: javna objava na FB
VLADA DOVOLILA DOSLEJ NAJVEČJI GENOCID NAD MEDVEDI V SLOVENIJI
Uradni status medveda v Sloveniji bi lahko bil zgled drugim državam in bi gotovo prispeval k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije, saj je povsem v skladu s sodobnimi spoznanji, strokovnimi, varstvenimi načeli in izhodišči ter evropsko zakonodajo. Slovenija pa bo na pritisk živinorejcev in lovcev žal znova dovolila odstrel 230 medvedov.
Vlada Republike Slovenije je namreč izdala novo dovoljenje za odstrel 230 rjavih medvedov, ki ga lahko lovci izvedejo do 31.12.2023. S tem Vlada RS krši slovensko in evropsko zakonodajo, ki izdaje takšnega dovoljenja ne dopušča, saj je prepoved lova edina bistvena prednost, ki jo imajo zaščitene vrste.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) v izdanem dovoljenju pojasnjuje, da z izdajo dovoljenja sledi cilju preprečitve resne škode in zagotavljanju zdravja in varnosti ljudi, ki bo doseženo, ko se bo številčnost približala številki 800 medvedov. Svojih ciljev ne podkrepi z argumenti, ker le-ti ne obstajajo.
Letos je bilo dovoljenje za odstrel 230 medvedov vročeno elektronsko, kar pomeni, da lahko v njem navedeni upravljalci lovišč po potrditvi prejema odstrel začnejo izvajati.
Navajamo dejstva o problematiki upravljanja s populacijo medvedov z odstrelom:
NAPADI MEDVEDA NA ČLOVEKA
- Medved ni plenilec človeka. Velikost in fizična moč medveda sta velikokrat podlaga za strah, da gre za nevarne živali, ki ogrožajo, ranijo ali ubijejo človeka.
- V Sloveniji se po statističnih podatkih v povprečju zgodita dva napada medveda na človeka na leto. V vseh primerih je bil človek (največkrat lovec) vsiljivec na njihovem domačem območju.
- Za napad na človeka se šteje, če pride do fizičnega stika medveda in človeka, ne pa če medved lažno napade.
- Več poročanj o opažanjih medveda je posledica negativnega poročanja medijev o nevarnosti medvedov.
- Ob predlogih za uvedbo lova v prejšnjih letih se je Zavod za gozdove (ZGS) pohvalno izražal o delu svoje intervencijske skupine: »Pogosto ni potrebno drugega, kot da intervencijska skupina s svojo navzočnostjo le pomiri občane in jim svetuje«.
- Še leta 2021 so na ZGS zapisali: »V večini primerov (67%) je bilo ukrepanje članov intervencijske skupine omejeno na telefonski razgovor. Med pogostejšimi ukrepi je še odhod na mesto in razgovor s prizadetim (12%) ter odhod na mesto in plašenje živali (9%)…«
- Sredi poletja 2021 je intervencijska skupina, ki je bila pristojna za izvrševanje odstrelov na podlagi posamičnih odredb, zaradi delovnopravnih problemov na strani MOP prenehala delovati.
Foto: javna objava na FB
POVEČEVANJE ŠTEVILČNOSTI MEDVEDA IN ZGOŠČEVANJE POPULACIJE
Predvidevanje MNVP, da bo z pavšalnim odstrelom konfliktov z medvedi manj, je sporno, saj je v nasprotju z načelom previdnosti. Prav tako je v popolnem nasprotju z evropsko zakonodajo o zaščitenih živalskih vrstah. MNVP v dovoljenju za odstrel 230 medvedov ni utemeljil, zakaj bo število 800 medvedov v Sloveniji pravo, prej pa je bilo tudi to »preveč«.
Povečevanje številčnosti medveda in zgoščevanje populacije je posledica krmljenja rjavega medveda, ker to neposredno vpliva na ugodnejše razmere za njegovo razmnoževanje. Glavni dejavnik številčnosti populacije je količina hrane in/ali plena, ki vpliva na rodnost in na preživetje. Iz Strategije upravljanja rjavega medveda do leta 2028 izhaja, da medvedi v Republiki Sloveniji dobijo do 30% hrane iz krmišč.
ZGS in Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) sta v preteklih letih trdila, da je treba zmanjšati krmljenje medvedov. Zdaj, ko MNVP trdi, da je lov potreben zaradi prevelikega števila medvedov, so si na ZGS in ZRSVN glede krmljenja premislili.
Upravno sodišče je leta 2018 zapisalo: »Pri strogo zaščitenih živalskih vrstah se številčnost ne sme uravnavati z uvajanjem lova na podlagi prirasta temveč je potrebno to urediti z zmanjševanjem krmišč…«
ŠKODA, KI JO MEDVED POVZROČI NA ČLOVEKOVEM PREMOŽENJU
- Projekta DinAlpBear in Slowolf, ki smo jih financirali davkoplačevalci, sta pokazala, da lov ni rešitev za zmanjševanje škod.
- Projektna skupina je ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod.
- Ekspertiza, na katero se sklicuje dovoljenje za odstrel 230 medvedov, neprimerno prikazuje podatke o povečanju števila konfliktov, saj se primerjajo podatki pred l. 2019, ko se škode niso ponderirale, s podatki po l. 2019, ko je bila uporabljena metoda ponderiranja škod – tak način utemeljitve povečevanja konfliktov je neustrezen in nestrokoven.
- Največji delež dogodkov, ki jih ZGS prišteva med konflikte, predstavlja samo pojavljanje medveda v bližini naselij, nikjer pa ni utemeljeno, zakaj bi samo opažanja medvedov šteli med konflikte.
- Iz ekspertize lahko sklepamo, da so novo metodo ponderiranja škod uvedli zato, ker se število konfliktov dejansko ne povečuje in statistika ne bi upravičevala lova. Zato so opažanja medveda (enega samega tudi po 10x, a se vsako opažanje istega medveda šteje, kot bi videli 10 medvedov) začeli šteti med konflikte in ponderiranje prilagodili svojemu cilju.
- Največ škodnih dogodkov s strani medvedov je prijavljeno za poškodovanje neustrezno zavarovanih čebelnjakov in bal sena.
- Za zaščito premoženja in ljudi imamo na voljo številne uspešne in učinkovite ukrepe za regulacijo, kot so: možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, itd.
- Država ni omogočila 100 % financiranja preventivnih zaščitnih ukrepov in 100 % izplačila škod za pripravo in ukrepe sobivanja, da bi se kmetje lažje in hitreje prilagodili, kar bi bila velika naložba v pomoč ljudem pri prilagajanju na nove okoliščine. 80 % sofinanciranje, ki ga je država omogočila, koristi zanemarljivo število rejcev.
Foto: Prodaja na Bolhi
TROFEJE, LOVSKI TURIZEM, PRODAJA MESA
- Na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst so namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti lovskega turizma.
- Za odstrel medveda “lovski turisti” v povprečju plačajo okoli 1.000 evrov, za “trofejne” primerke pa lahko tudi do 10.000 evrov, kar pa predstavlja, po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije, »dodatni zaslužek lovskim družinam«.
- Povprečna starost pobitih medvedov znaša manj kot tri leta, medvedji mladiči pa živijo z materjo dve leti.
- Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa, medvedje meso je najdražja »divjačina«. Slovenija medvedje meso med drugim izvaža tudi v Ukrajino in Švico ter slovenski turizem promovira s ponudbo medvedjih kulinaričnih specialitet.
- MEDTEM, KO SE MEDVEDE KRMI, DOVOLI KVOTNO ODSTRELJEVATI ZA TROFEJE IN PRODAJO MESA, JE DVOM V PREVLADO KORISTI OKOLJA PRED INTERESI DOBIČKA IN ZADOVOLJITVE ČLOVEKOVIH OSEBNIH NEMORALNIH (ŠPORT, TROFEJNI LOV) VZGIBOV PRI ODSTRELU 230 MEDVEDOV NEIZOGIBEN.
EVROPSKA ZAKONODAJA SE V SLOVENIJI TOLMAČI POPOLNOMA DRUGAČE
- Podobna javna razprava kot pri nas o rjavem medvedu, je potekala v Nemčiji v letu 2019 o volku. Nemško zvezno ministrstvo za okolje je dalo jasno vedeti, da evropska zakonodaja dopušča le odstrel posameznih, problematičnih posameznikov, ne more pa vlada odrediti lova na določeno število živali zavarovane vrste. Dodali so, da lov ne pomaga preprečevati konfliktov.
- Evropska komisija je istega mnenja in je zato sprožila že dve tožbi proti Finski pred Sodiščem EU.
- Sodišče EU je že večkrat presodilo, da je treba 16. člen Direktive o habitatih razlagati ozko. To je bilo poudarjeno in potrjeno tudi v zadnji odločitvi sodišča v oktobru 2019 v primeru Finske, ko je evropsko sodišče spoznalo Finsko odgovorno za nespoštovanje določb evropske zakonodaje.
- Sodišče Evropske unije je pojasnilo, da prepovedi, določene v Direktivi o habitatih, ne veljajo samo za vrsto kot celoto, temveč tudi na individualni ravni.
- Sodišče EU navaja, da prepovedi iz direktive o habitatih še naprej veljajo za tiste vrste, za katere je že bilo doseženo ugodno stanje ohranjenosti.
DRUŽBENA SPREJEMLJIVOST MEDVEDA V SLOVENIJI
- Peticijo proti interventnemu odstrelu medveda in volka iz leta 2019 je v rekordnem času dosegla več kot 14.600 podpisov in je še najbolj popoln pokazatelj odziva splošne javnosti.
- Peticija, ki se sklicuje na javno mnenje in družbeno sprejemljivost kljub temu ni bila nikoli upoštevana v izvedbi dovoljenj za kvotni odstrel.
EVROPSKA ZAKONODAJA SE V SLOVENIJI TOLMAČI POPOLNOMA DRUGAČE
Podobna javna razprava kot pri nas o rjavem medvedu, je potekala v Nemčiji v letu 2019 o volku. Nemško zvezno ministrstvo za okolje je dalo jasno vedeti, da evropska zakonodaja dopušča le odstrel posameznih, problematičnih posameznikov, ne more pa vlada odrediti lova na določeno število živali zavarovane vrste. Dodali so, da lov ne pomaga preprečevati konfliktov.
Evropska komisija je istega mnenja in je zato sprožila že dve tožbi proti Finski pred Sodiščem EU. Sodišče EU je že večkrat presodilo, da je treba 16. člen Direktive o habitatih razlagati ozko. To je bilo poudarjeno in potrjeno tudi v zadnji odločitvi sodišča v oktobru 2019 v primeru Finske, ko je evropsko sodišče spoznalo Finsko odgovorno za nespoštovanje določb evropske zakonodaje. Sodišče Evropske unije je pojasnilo, da prepovedi, določene v Direktivi o habitatih, ne veljajo samoza vrsto kot celoto, temveč tudi na individualni ravni. Sodišče EU navaja, da prepovedi iz direktive o habitatih še naprej veljajo za tiste vrste, za katere je že bilo doseženo ugodno stanje ohranjenosti.
ZAKONI, KI VARUJEJO MEDVEDA
- S tem dovoljenjem Vlada RS krši slovensko in evropsko zakonodajo, ki izdaje takšnega dovoljenja ne dopušča:
- Zakon o ohranjanju narave (ZON), predvsem 14. in 81. člen,
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki je v slovenski pravni red prenesla določbe Direktive,
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), predvsem določbe, ki se nanašajo na mučenje in usmrtitve,
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP),
- Bernska konvencija, kjer se medved nahaja v Dodatku II (Strogo zaščitene živalske vrste),
- Konvencija o biološki raznovrstnosti,
- Varstvo medveda zagotavlja tudi pravo EU v Direktivi o habitatih in sicer v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati),
- Medved šteje med prvine biotske raznovrstnosti, namen varovanja katere je ohranitev naravne dediščine, k čemur zavezuje tako državo kot lokalne skupnosti tudi 73. člen Ustave Republike Slovenije.
Zastavlja se nam vprašanje, koliko naši politiki vedo o tem, da je varstvo medveda dolžnost, določena v več mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Slovenijo.
UPRAVLJANJE Z OGROŽENO VRSTO RJAVI MEDVED
Rjavi medved je mednarodno opredeljen kot prizadeta vrsta, kar pomeni, da ji grozi izumrtje, če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali. Najbolj ga ogrožajo uničevanje in krčenje življenjskega prostora, prekinjanje selitvenih koridorjev in onemogočanje stikov z osnovno populacijo, na primer z zgraditvijo avtocestne in železniške infrastrukture in seveda lov.
Slovenija odstrel določa kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, ker je to najceneje in najhitreje. Največji vpliv na škode imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti. Na voljo imamo številne uspešne in učinkovite ukrepe za regulacijo, kot so: možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje plenske baze itd.
K zmanjševanju škode pa bi v prihodnosti pripomoglo tudi upoštevanje prehranskih medvedov, še posebej dobro upravljanje s populacijami prostoživečih parkljev, saj lahko zmanjšana številčnosti jelenjadi in srnjadi (lov) privede do pogostejšega plenjenja domačih živali in posledično povečanega števila škodnih dogodkov.
Ni dvoma o učinkih krmljenja na povečanje populacije medveda. Najučinkovitejše reševanje konfliktov med človekom in medvedom, oziroma bistveno boljša alternativa kot poboji je, da se medvedom onemogoči dostop do visoko kalorične krmne hrane
Podpisniki:
Društvo za dobrobit živali AniMa
LAJKA, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.