AAG je v zakonskem roku podal pripombe na izdajo gradbenega dovoljenja za malo veterno elektrarno Kalše. Pravni interes za udeležbo v postopku smo izkazujemo kot nevladna organizacija z javnim interesom na področju okolja po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) ter v javnem interesu na področju narave po  Zakonu o ohranjanju narave (ZON). 

Na gradbeno dovoljenje ima AAG sledeče pripombe:

• AAG nasprotujemo nameravani izgradnji, razloge in dokaze pa izkazujemo v nadaljevanju. Pri tem uveljavljamo pravico, da navedemo dodatne razloge in dokaze po tem, ko bomo pridobili odgovore investitorja, ki ni utemeljil nekaterih svojih pomembnih navedb.

• Predlagamo UE, da zahteva od investitorja utemeljitve za svoje navedbe ali izjave v dopisu UE kot Dostava manjkajoče dokumentacije, v skladu z 2.členom GZ, 2.alineja, kajti gre za gradbeno inženirski zahteven objekt, ki je specifičen in ne spada med klasične zgradbe, za katera so znani elementi, zajeti v pravilnikih.

• Varnost objekta: Investitor/projektant mora strokovno utemeljiti, ne z izjavami, pač pa dokazati, da je objekt varen pred porušitvijo, saj so v bližini prebivalci in prometni koridorji. Tega v dokumentaciji ni. Prav tako, po praksi v tujini, pride lahko do loma kril vetrnice, do odletavanja kosov ledu (na primer v Avstriji so posebna opozorila na to) in podobno.

• Ocena tveganja za varnost ljudi in njihovo zdravje: zahtevamo njeno izdelavo in določitev najslabšega možnega scenarija.

• Objekt z vplivi na okolje: v dokumentaciji je izjava, da NI vplivov na okolje. Ta izjava je povsem neresnična in zahtevamo, da jo vlagatelj strokovno utemelji, zakaj objekt nima vplivov na okolje.

• Požar: v rubriki ”požarno zahteven objekt”  je izjava, da VE Kalše NI požarno zahteven objekt, kar je popolnoma neresnična izjava. Do požarov prihaja, kar dokazujejo dogodki po svetu. Gašenje je skoraj nemogoče na tej višini, gorenje materialov (kompozit poliestra) pa izjemno strupeno za ljudi in naravo, obenem pa nevarno za vžig bližnjega gozda.     

• Nazivna moč VE Kalše: investitor še vedno navaja, da gre za moč 0,999 MW, zahtevamo se da navede, kateri proizvajalec vetrnic proizvaja VE s tako nazivno močjo.

Po naših podatkih NIHČE. Gre za upravičeno domnevo, da investitor zlorablja predpise, ki so blažji v primeru nazivne moči pod 1 MW. To pa gre na škodo okolja in ljudi. Gre za fantomsko vetrno elektrarno.

• Gradbena parcela in gradbišče: zahtevamo, da investitor v tem postopku strokovno obrazloži in dokaže, da lahko zgradi objekt na parceli 20 x 20 m, na kateri vztraja in , da ne potrebuje dodatnega prostora. Izgovora, da bo to naredil v PZI, ki ni sestavni del vloge za GD, pomeni samo izigravanje postopka, saj po oceni stroke gradnja vetrnice in gradbišče na 20 x 20 m NI MOGOČA. To dokazujemo z naslednjim:

• Plezalni žerjav:  gradnja naj bi potekala z uporabo plezalnega žerjava in s tem naj bi bila parcela 20 x 20 m dovolj za gradnjo temelja s premerom 15 m in gradnjo vetrnice.

• TO SEVEDA NI RES!!!

Plezalni žerjav je patentirana novost (samo določena firma), ki potrebuje samo za sestavitev 500 m2. Po tem, ko je temelj že zgrajen. Poleg tega je potreben dodaten prostor za pomožni žerjav, ki pomaga postaviti plezalni žerjav, vendar šele takrat, ko so postavljeni trije kosi stebra, plezalni žerjav ima 270 ton. Vse je javno dostopno, navajamo povezavo:

https://www.lagerwey.com/climbing-crane/       s tehničnimi podatki in videom, obenem pa je plezalni žerjav povezan z določenim tipom stebra, ki se sestavi na terenu iz jeklenih plošč (ni betonski) z luknjami za žerjav.

Zato moramo dobiti tudi podatek o tem, katera vetrnica bo nabavljena.

• Teža kosov vetrnice: v dokumentaciji NI podatka o TEŽI posameznih delov vetrnice. Teža je izjemno pomemben podatek, in naprošamo UE, da ga zahteva, ker je večina kosov na vrhu stebra, po naši oceni podobni vetrnic pa tehtajo preko 60 ton (to je manjši tank). S tem je povezana tudi varnost celotne vetrnice, ki je dokumentacija ni strokovno utemeljila, podatkov o teži elementov sploh NI, so pa nujno potrebni za ocenjevanje varnosti in vplivov na okolje ter ljudi in zaradi transporta po lkokalnih cestah ter do same gradbene parcele. Pot je v izmerah 96 x 3 m in je povsem neprimerna za dostop elementov vetrnice do parcele, ne glede na dostavo JIT.

• Sicer pa še vedno veljajo naše prejšnje pripombe, poslali pa bomo še obširneje razlage.

V AAG predlagamo UE, da zahteva od investitorja utemeljitve za svoje navedbe ali izjave v dopisu UE kot Dostava manjkajoče dokumentacije, v skladu z 2.členom GZ, 2.alineja, kajti gre za gradbeno inženirski zahteven objekt, ki je specifičen in ne spada med klasične zgradbe, za katera so znani elementi, zajeti v pravilnikih.

• Nazivna moč vetrne elektrarne:    Investitor še vedno vztraja na specifikaciji nazivne moči vetrne elektrarne (VE) z 0,999 MW. V dokumentu investitorja z dne 19.3.2022, poslanem po zastopniku Odvetniška družba Matoz, naslovljenega na UE Slovenska Bistrica kot Izjava investitorja  na seznanitev z ugotovitvami upravnega organa – objekt MVE Kalše skuša investitor dokazati, z navedbo proizvajalcev Vensys in Leitwind, da je upravičen do navedbe nazivne moči 0,999 MW.

Iz priloženih karakteristik proizvajalca VE Vensys ugotovimo lahko le nazivno moč  1 MW in NE 0,999 MW. Zato igra besed investitorja, da omogoča ,

”moč do 999 kW”, torej spet samo, da je formalno pod 1 MW, kaže dejansko na izigravanje naših predpisov, ki razlikujejo med do 1 MW in 1 MW.

Vsaka vetrna elektrarna, če ostanemo pri teh z nazivno močjo 1 MW, omogoča moči od 0 MW do vključno 1 MW, pač po vetru. Pomembna je nazivna moč, saj je nanjo dimenzionirano vse: električni generator in dimenzije ter tudi teža, kot pomemben faktor pri gradnji.

Zaradi naših predpisov je več prijavljenih investitorjev na agenciji vpisalo nazivne moči 0,999 MW,  kar je še en dokaz za to, da predpisi ločujejo med  do 1 MW in ne vključno z 1 MW.

Od investitorja priložen Vensys prospekt kaže razločno 1 MW in NE do 1 MW. Vensys prospekt je iz leta 2015 in je bil očitno program proizvodnje 1 MW opuščen, zato danes proizvajajo najnižjo nazivno moč 1,5 MW. Objavo najdemo na njihovih pooblaščenih uradnih straneh in ne kjerkoli. Investitor pa v dopisu hoče zbiti veljavnost proizvajalčevih spletnih strani.

Dokaz za to je tudi izjava predstavnika Vensys, ki jo je investitor priložil v drugem dopisu, da bodo računalniško programsko znižali moč na 0,999 MW, samo zaradi naših predpisov, fizično pa proizvajajo res 1,5 MW kot najnižjo nazivno moč,  najbrž zaradi tržnih naročil, saj gredo moči vse višje, opuščajo se pa nižje.

• Investitor dodaja tudi prospekt Leitwind, ki pa tudi kaže nazivno moč 1.000 kW, torej celo na kilovate natančno 1 MW in NE 999 kW oziroma 0,999 MW. Razlika je pomembna izključno zaradi izigravanja naših predpisov.

Zahtevamo, da investitor zaradi teh razlik v predpisih natančno navede tip vetrne elektrarne, ki jo namerava nabaviti, predvsem njeno nazivno moč, ki je v PROIZVODNEM programu  in ne naknadno programsko znižane moči zaradi naših predpisov.

• Najmanjša razdalja do hiš oziroma meja parcel.

Tako kot pravna praznina na področju merjenja hrupa vetrnih elektrarn, kakršen dejansko prihaja od njih, torej pulzni hrup v območju infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa in ne odrezan in filtriran s filtrom A (v dBA), je na področju najmanjših razdalj od vetrne elektrarne do meja parcel s poseljenimi zgradbami, pravna praznina.

            Za razdalje, ki jih je navedel v enem od dopisov investitor in ki naj bi bili nekaj čez     100 m pa ni podatka o moči tistih VE in zahtevamo, da jih investitor navede kot tudi vir iz katerega je dobil tiste podatke. .

Zato zahtevamo, da se sprejme razlaga ministrstva za okolje in prostor z  najmanjšo razdaljo 700 m v dopisu (priložen) krajanom Kalš, št.: 354-245/2020 z dne24.12.2020.

S tem je podana uradna podlaga za zavrnitev vloge za gradbeno dovoljenje za MVE Kalše, kar tudi predlagamo, saj je večina kraja znotraj 700 m pasu.

Sicer pa še vedno veljajo naše prejšnje pripombe. Predlagamo tudi, da se izvede na osnovi spremenjenih podatkov v vlogi investitorja tudi javna obravnava.

PRIPOMBE NA OCENO OBREMENJENOSTI OKOLJA S HRUPOM ZA OBRATOVANJE MALE VETRNE ELEKTRARNE V KALŠAH, št. 2920-17/42989-22, KI JO JE IZDELAL NLZOH, Center za okolje in zdravje, Maribor, marec 2022

1.NLZOH uvodoma navaja, da  znaša premer elis 90 m, najbližji stanovanjski objekt pa je od VE oddaljen 170 m. Krajani Kalš navajajo za ta podatek 150 m. Ta oddaljenost je kljub temu na manj kot dvakratni oddaljenosti od največje razsežnosti VE kot hrupnega vira. V takšnih razmerah se izpostavljeni stanovanjski objekti nahajajo praktično v bližnjem zvočnem polju VE in je gradient ravni zvočne tlaka manjši kot 6 dB pri podvojitvi oddaljenosti, kar je pri svojih izračunih očitno uporabil NLZOH. Posledično je zato pred temi objekti pričakovati višje ravni hrupa, kot jih je izračunal NLZOH. Natančnost modelnega izračuna je v takšnih primerih za točkovni vir tako povezana tudi z veliko negotovostjo, še zlasti v primeru nizkofrekvenčnega zvoka. Izdelovalec Ocene pa v svojih izračunih povsem ignorira negotovost, katere podajanje bi bilo v tem primeru že zaradi prepričljivosti takšnih trditev in uporabljenih načel nujno potrebno. Celo če bi verjeli rezultatu 46 dBA za nočno raven (v kar pa krajani močno dvomijo), kot jo navaja izdelovalec poročila, je ta zelo blizu vrednosti 48 dBA, zato je nujno potrebno navesti tudi razširjeno negotovost tega rezultata.

Tudi sam izračun ni sledljiv, izdelovalec bi moral sledljivo prikazati kolikšno korekcijo prinese oddaljenost, kolikšno absorpcija v tleh in atmosferi, kolikšno usmerjenost, stabilnost atmosfere, odboji itd. Predlagamo, da izvajalec svoj izračun dopolni z razširjeno tabelo, v kateri bodo v številkah prikazani vsi prispevki, ki jih je upošteval ter njihova negotovost.

2. Izdelovalec ocene navaja podatek o nazivni moči 0.999 MW, medtem ko proizvajalec navaja 1 MW. Čeprav gre navidezno za majhno  razliko, je v ozadju očitno poskus manipulacije v škodo izpostavljenih prebivalcev. Izdelovalec ocene bi moral v primeru takšnega prirejanja podatkov nujno podati tudi vzrok za to odstopanje in negotovost tako modificiranega podatka.

3. NLZOH našteva različne uporabljene predpise, nikjer pa ni opaziti dejanske uporabe pomembnega ISO 61400-11 standarda v tej oceni. Po drugi strani pa brezrezervno sprejema proizvajalčevo trditev, da v spektru hrupa VE ni poudarjenih tonov po standardu ISO 61400-11 (op. ta standard predvideva frekvenčne analize FFT, oziroma analize v visoki resoluciji). Naši predpisi za ugotavljanje poudarjenih tonov uporabljajo sicer nekoliko bolj grobo – terčno resolucijo. Še bolj zanimivo je, da je NLZOH izvajal izračune kar v najbolj grobi, to je oktavni resoluciji, kar pa za tovrstno ocenjevanje ni dopustno. Ocenjevanje prisotnosti poudarjenih tonov po podatkih iz oktavne frekvenčne resolucije se danes nikjer več ne uporablja. Gre torej za tri medsebojno izključujoče kriterije. Iz podatkov, prikazanih v tej oceni, bi lahko celo sklepali na prisotnost tonalnega hrupa in ne na njegovo odsotnost.

4. Največjo napako pa je NLZOH napravil pri povsem napačnem normiranju, oziroma preračunu na letno raven. Očitno je pri tem upošteval napačno sugestijo naročnika v škodo izpostavljenih okoliških prebivalcev. Po njegovem mnenju bi naj šlo za  obratovanje 1.600 ur/leto in sicer po nekakšni enakomerni razporeditvi, kar nadalje po njegovem pomeni 131.5 minut v dnevnem, 43.8 minut v večernem in 87.7 minut v nočnem času. Pri tem tudi poudarja, da je vrednosti kazalcev hrupa izračunal iz ekvivalentnih ravni, tako da je kot edini popravek upošteval le zaradi časa obratovanja. Navedene trditve, tudi v kolikor bi bile resnične, so pri izračunu in še zlasti pri zaključkih povsem nerelevantne in neuporabne, očitno z namenom zavajanja izpostavljenih prebivalcev.

Za vsa ocenjevanja hrupa, je namreč treba v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izračunati kazalce L_DVN, L_DAN, L_VEČER in L_NOČ kot so določeni v standardu SIST ISO 1996-1 (za ocenjevalna obdobja, dan = 12 h, večer= 4 h in noč =8 h in kot določa Priloga 2 pravilnika).

Izjemo pri tem predstavljajo viri, ki so predmet strateških kart hrupa hrupa (pomembnejše ceste, železniške proge, večja mesta) in se potem obravnavajo kot dolgoročne povprečne ravni hrupa za motnjo. Rezultati ocenjevanja hrupa teh virov se le v takšnih primerih izvede kot dolgoročne povprečne ravni hrupa za motnjo. Obravnavana VE Kalše pa zagotovo ne sodi med takšne vire, zato je povprečenje na letno raven v tem primeru napačno in nezakonito.

5.NLZOH bi torej moral izračunati kazalce L_DAN,12ur, L_VEČER, 4ure in L_NOČ, 8 ur in ne za celoletno povprečje. Glede na podano zvočno moč 102.0 dBA ter oddaljenost najbolj izpostavljenega objekta tako izhaja, da raven zvočnega tlaka VE pred njim presega celo 48 dBA. To pomeni, da je celo v primeru odsotnosti kakršnihkoli korekcij in drugih popravkov, nočna raven hrupa VE Kalše pred najbolj izpostavljenimi stanovanjskimi objekti presežena.

6.Izdelovalec ocene navaja, da je v svojem modelu upošteval tla z absorpcijskim koeficientom 1.0, kar je v običajnih razmerah močno pretirano.

Kot merilo za zvočno absorpcijo se v stroki največ uporablja kompleksno razmerje karakteristične impedance tal napram zraku. S  tem v zvezi je  definirana količina σ – pretočna upornost; to je parameter, opisan z razmerjem med tlačnim gradientom in hitrostjo fluida skozenj. 

ldealni absorpciji, kot jo prevzema izdelovalec ocene, se sicer približata mehak sveže zapadli sneg (σ = 5 kPa · s/m²) in nekultiviran gozdni humus (σ = 8 kPa · s/m²); medtem ko imajo travnata in kmetijsko obdelana površina več desetkrat višjo pretočno upornost, s tem pa seveda tudi občutno nižjo zvočno absorpcijo.

7.V istem odstavku avtor navaja, da so upoštevani pozitivni meteorološki pogoji, povprečna letna temperatura 10⁰C in vlažnost 70%. Avtor pa ne navede hitrosti in smeri vetra. In kar je še najbolj pomembno, kakšen stabilnostni tip atmosfere je upošteval, prisotnost inverzije in podobno. Še zlasti v primeru stabilne atmosfere se ravni hrupa visoko ležečih hrupnih virov pri tleh močno ojačajo napram nižje ležečim hrupnim virom. In ravno to je značilno za vetrne elektrarne z viri hrupa na velikih višinah.

8.Kriteriji WHO za mejne ravni hrupa vetrnih elektrarn so še bistveno strožji, tako da bi bile prekoračitve še znatno višje. Zanimivo je, da je avtor te ocene predstavnik zdravstvene inštitucije, zato ni razumljivo, da se od napotkov svetovne zdravstvene organizacije WHO, enostavno distancira. S tem v zvezi je potrebno poudariti predvsem stališče NLZOH iz Ljubljane, ki povsem nasprotuje stališču iste inštitucije NLZOH iz Maribora glede sprejemljive oddaljenosti vetrne elektrarne do najbolj izpostavljenih objektov. 

Zaključki in vplivne oddaljenosti do najbližjih stanovanjskih oziroma za hrup občutljivih objektov, kot jih opisuje predstavnik NIJZ v tej svoji oceni, so torej v nasprotju z zaključki druge študije istega nacionalnega laboratorija. 

9. Avtor opisuje konične ravni, za katere navaja, da se jih dobi tako, da se ekvivalentnim ravnem enostavno prišteje največ 5 dBA. Hkrati tovrstne razlike primerja z globino modulacije. Zadeva je precej nejasna, zato prosimo za podrobnejši opis in strokovno ozadje teh avtorjevih navedb.

Znano je, da je amplitudna modulacija najbolj moteč vplivni faktor pri VE in da jo nekatere države bistveno strožje ocenjujejo.

Na splošno je znano, da ljudje zaznavajo hrup VE bistveno bolj moteč kot druge, sicer enako glasne zvoke, na primer cestni, industrijski in železniški hrup. Raziskave so pokazale, da je hrup velikih VE celo bolj moteč kot letalski hrup, ki je doslej veljal za najbolj motečega pri sicer isti glasnosti drugih hrupnih virov. Vzrok za to so predvsem akustične lastnosti VE, kot so prisotnost amplitudne modulacije, nizkofrekvenčnega in infrazvoka, njihove tonske in impulzne karakteristike, kakor tudi prisotnost in celo ojačitve v nočnem času.

Raziskave so pokazale, da kar 85% izpostavljenih prebivalcev jasno zaznava hrup VE že pri ravneh 35 dBA. Prav tako je bilo ugotovljeno, da postane približno 30% vseh prebivalcev močno vznemirjenih, kadar raven hrupa prometnih virov presega 70 dBA, medtem ko je enak odstotek prebivalcev močno vznemirjen zaradi hrupa VE, katerega raven dosega »komaj« 40 dBA. Tudi iz tega razloga je stališče o omejitvah na 48 dBA v nočnem času povsem nesprejemljivo. Kot že omenjeno, je hrup VE, za razliko od velike večine drugih hrupnih virov, tudi amplitudno moduliran. Takšna vrsta hrupa je zelo invazivna in jo hrup ozadja (ceste) težko zamaskira. Kot pove že samo ime, se pri amplitudno moduliranem hrupu njegova amplituda spreminja s časom, običajno periodično, kot na primer pri sirenah vozil na nujnih vožnjah. Takšen utripajoči hrup namreč močno pritegne našo pozornost, saj izstopa iz ozadja celo v primeru majhnih amplitud oziroma ravni. Običajno nas takšen utripajoč zvok opozarja na previdnost oziroma nevarnost, če pa predolgo traja pa postane nadležen in stresen; pri vdoru v spalnico pa lahko povsem onemogoči spanec prizadetim stanovalcem. In ravno ta učinek izpostavljeni stanovalci v okolici VE pogosto poudarjajo, na primer v Dolenji vasi.

10. Glede na dejstvo, da je avtor predstavnik NIJZ, bi pričakovali da bo upošteval tudi napotke WHO, ki so bistveno strožji od naše Uredbe. Namesto tega se avtor sklicuje na sporno kanadsko študijo, ki predstavlja le eno izmed številnih tovrstnih raziskav v svetu. Vendar pa že zaradi specifičnih slovenskih okoljskih razmer in številnih nedoslednosti kanadska študija ni uporabna za naše razmere.

Menimo, da bi bilo bistveno primerneje, da bi se NIJZ naslonil na WHO. Svetovna zdravstvena organizacija WHO namreč v svoji zadnji smernici priporoča omejitve s hrupom vetrnih elektrarn z A uteženo ravnijo, vendar na povsem drugačen način, oziroma za povsem drug kazalec kot to interpretira Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Prilagamo pripadajoči izsek iz te smernice, ki obravnava hrup vetrnih elektrarn:

V prvi vrsti je  razvidno, da WHO priporoča bistveno strožjo omejitev 45 dBA, kot jo uporablja Uredba za kateregakoli izmed šestih navedenih kazalcev hrupa (Ldan= 58 dBA, Lvečer= 53 dBA, Lnoč= 48 dBA, Ldvn= 58 dBA ter L1 večer in noč= 70 dBA in L1 dan= 85 dBA).

Še večja nepravilnost pa nastopa pri primerjanju WHO kriterijev in mejnih vrednosti po   Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Omejitev 45 dBA, ki jo obravnava smernica WHO se nanaša na Lden, to je na kazalec, ki ga mi označujemo z Ldvn in za katerega uredba dovoljuje kar za 13 dBA višjo vrednost. Energijsko to predstavlja dvajsetkratno razliko v mejnih ravneh hrupa med Uredbo in WHO smernico, kar je za izpostavljene stanovalce seveda povsem nesprejemljivo. V kolikor bi se držali kriterijev WHO, bi torej v dnevnem času morala omejitev s hrupom vetrnih elektrarn znašati 45 dBA, v večernem 40 dBA in v nočnem 35 dBA, da bi kazalec Ldvn ne bil presežen. Alternativno bi v primeru kontinuiranega obratovanja vetrne elektrarne z enakimi emisijami in imisijami hrupa v vseh obdobjih (kar je v praksi zelo težko izvedljivo), imisijska raven njihovega hrupa v nobenem obdobju ne smela presegati 39 dBA. Zato je presenetljivo, da NIJZ povsem nekritično sprejema normative v ustavno sporni Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, se naslanja celo na kanadsko študijo, medtem ko smernice WHO niti ne omenja. Po drugi strani pa ta Uredba povsem ignorira pri nesporni potrebi upoštevanja terčne frekvenčne resolucije pri določanju poudarjenih tonov in se samovoljno zateka k uporabi povsem napačnih kriterijev, vse očitno v škodo izpostavljenih stanovalcev.

Povezava:

• Alpe Adria Green (AAG) je podal zahtevo za udeležbo v postopku objekt MVE Kalše

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST