V AAG smo prejeli odgovor MOP na naše pripombe na vladno gradivo ”Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2”. Odgovor na pripombe posredujemo javnosti zgolj informativno, saj pripravljamo odgovor na njihove trditve.
Odgovori Ministrstva za OKOLJE IN PROSTOR – DIREKTORAT ZA OKOLJE
V zvezi s vašimi pripombami v sodelovanju z UVHVVR dajemo naslednja pojasnila:
- Pripomba:
Alpe Adria Green (v nadaljevanju AAG) ugotavlja, da je pomembna sprememba Uredbe v razpravi zgolj 14 dni. Zato zahtevamo, da se javna razprava podaljša na skupno 30 dni.
Odgovor:
Predlog predpisa je še vedno v fazi sprejema in usklajevanja, zato so v razpravo vključene tudi naknadne pripombe, ne glede na to, da je preteklo več kot mesec dni od posredovanja v javno razpravo (18.1.2022).
2. Pripomba: Iz predloga zgoraj navedene Uredbe, je razvidno, da gre že v zasnovi za neskladje z Uredbo (ES) 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
Na tem mestu ne komentiramo Uredbe (ES) 2019/1009 (citirano) o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu.
Odgovor:
Trditev, da je predlog Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 v neskladju z Uredbo (ES) 1069/2009 ni pravilna. V celoti je predvideno neškodljivo odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2, ki obsega popolnoma enak pristop in neškodljivo odstranjevanje, kot ga predvideva Uredba 1069/2009/ES za ŽSP, ki so zbrana po tej koncesijski pogodbi. Da je predlog Uredbe v skladu z Uredbo 1069/2009/ES, izhaja tudi iz mnenja Službe Vlade za zakonodajo, ki je potrdila Uredbo za nadaljnji postopek sprejema.
3. Pripomba:
3. Uredba (ES) 1069/2009 jasno odreja že v Splošnih določbah, v Poglavju I – Skupne določbe, Oddelek I – Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov.
Ta uredba določa pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali za živalske stranske proizvode (ŽSP) in pridobljene proizvode, da se preprečijo in zmanjšajo na minimum tveganja v zvezi z zdravjem ljudi in živali, ki jih povzročajo ti proizvodi, ter zlasti zaščiti varnost prehranske in krmne verige, kar je v tesni povezavi z varovanjem narave in okolja.
Odgovor:
Nomotehnična izvedba prenosa Uredb EU v slovenski pravni red ne dovoljuje, da se prepisuje določbe Uredb EU, ki imajo neposredno veljavnost v slovenskem pravnem redu. Opredeli se le način izvedbe, pristojne organe, sankcije kot to izhaja iz Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uradni list RS, št. 58/11). Osnutek predloga te uredbe opredeljuje način predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Gre za izvedbo neškodljivega odstranjevanja, ki mora biti pravno urejen v okviru izvajanja javne službe. Enako je že doslej to javno službo urejala Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 134/06, 1/10 in 22/16). Če primerjate tekst do sedaj veljavne navedene uredbe in predlog uredbe, gre v večini za enak obseg, vsebino in način urejanja, vendar je zaradi manjših in številnih sprememb, potrebno zaradi preglednosti sprejeti nov predpis.
4. Pripomba:
4. V osnutku zgoraj citirane Uredbe se pojavijo anomalije razlage izrazov za uporabo te uredbe, ki imajo drugačen pomen kot uredba EU. Moteče je, da ni opredeljena kategorizacija ŽSPjev kategorije 1 in 2 ter začetna točka v proizvodni verigi in obveznosti povzročiteljev ŽSP, prav tako ni opredeljena končna točka v proizvodni verigi ŽSP (kam bodo šli in na kakšen način). Nikjer niso opredeljene snovi kategorije I, ki zajemajo tudi specifično rizične materiale (SRM) (»nore krave«, tuberkulozne spremembe, ehinokokoza, ostala rezidua in onesnaževala iz okolja ter zdravila…), Uredba 1069/2009 je jasna o omejitvah odstranjevanja in uporabe snovi kategorije I.
Odgovor:
Najprej bi radi poudarili, da Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (v nadaljevanju : predlog Uredbe) samo določa način zbiranja, predelave nadaljnje uporabe in odstranjevanja ŽSP kategorije 1 in 2. V RS se že od uveljavitve Uredbe 1774/2002/ES (ta uredba je bila predhodnica Uredbe 1069/2009/ES) dalje zbiranje, predelava in odstranjevanje ŽSP kategorije 1 in 2 opravlja v okviru javne gospodarske službe, medtem ko je zbiranje predelava in uporaba ŽSP kategorije 3 prepuščeno prostemu trgu, saj je s predelavo ŽSP kategorije 3 mogoče pridobiti proizvode, ki se lahko ponovno uporabijo na trgu kot krma za rejene živali, kot hrana za hišne živali, lahko se jih kompostira, predela v bioplin ali uporabi kot gnojilo.
Načini odstranjevanja in uporabe različnih kategorij ŽSP so določeni v 12., 13. in 14. členu Uredbe 1069/2009/ES.
Uredba 1069/2009/ES v 4. odstavku 5. člena zahteva od držav članic, da na svojem ozemlju vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da se ŽSP zbirajo, označijo, prevažajo, obdelujejo, uporabijo ali odstranijo v skladu s Uredbo 1069/2009/ES. Ker določeni ŽSP kategorije 1 in 2 predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali in okolje, Uredba 1069/2009/ES v členih 12. in 13 predvideva zelo omejen obseg uporabe teh ŽSP in predelanih proizvodov – večinoma se zahteva sežig ali sosežig, lahko se po predelavi zakopljejo ali odložijo na pooblaščenem odlagališču ali pa se uporabijo kot gorivo za sežig. Ker je torej uporaba teh proizvodov omejena in ekonomski interes nosilcev dejavnosti manjši, smo se v Slovenji odločili, da se ta dejavnost opravlja v okviru javne gospodarske služne, kar pomeni, da naloge zbiranja, predelave in odstranjevanja ŽSP kategorije 1 in 2 v Sloveniji opravlja koncesionar. S podelitvijo koncesije smo zagotovili, da ima vsak povzročitelj ŽSP možnost oddati le te koncesionarju pod enakimi pogoji ne glede na oddaljenost , koncesionar, pa je dolžan te ŽSP tudi prevzeti. Z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 torej določamo način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2, ki pomeni neškodljivo odstranjevanje in sicer po predelavi v mesno kostno moko, njen sežig v sežigalnici.
V vašem dopisu navajate, da ni opredeljena kategorizacija ŽSP kategorije 1 in 2 ter začetna točka v proizvodni verigi in obveznosti povzročiteljev ŽSP, prav tako ni opredeljena končna točka v proizvodni verigi ŽSP (kam bodo šli in na kakšen način) in da nikjer niso opredeljene snovi kategorije I. Glede teh navedb, bi radi pojasnili, da je začetna točka v proizvodni verigi določena v 4. členu Uredbe 1069/2009/ES:
“1. Takoj ko nosilci dejavnosti ustvarijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, jih označijo in zagotovijo, da se z njimi ravna v skladu s to uredbo (začetna točka).”
Glede končne točke Uredba 1069/2009/EU v 11. členu določa prepovedi glede uporabe proizvodov iz ŽSP kategorije 1 in 2 ter v 12. členu omejitve, ki predstavljajo končno točko glede uporabe ŽSP kategorije 1 (v primeru, da se skupaj predela ŽSP kategorije 1 in 2, v skladu z (g) točko 8. člena Uredbe 1069/2009/EU vse skupaj predstavlja kategorijo 1). V predlogu Uredbe je v 5. točki 4. člena opredeljeno, da mora biti zagotavljanje oddaje predelanih živalskih stranskih proizvodov v nadaljnjo uporabo ali odstranitev s sežigom ali sosežigom oziroma zagotavljanje uporabe živalskih masti in olj kot gorivo, v skladu z 12. členom Uredbe 1069/2009/ES in Uredbo 142/2011/EU. Okviri končne točke so tako postavljeni z 11. in 12. členom Uredbe 1069/2009/EU, ki jih je določila Komisija.
Že v preambuli v 70. točki Uredbe 1069/2009/EU je navedeno, da je treba odločitev o tem prepustiti Komisiji in ji »podeliti pooblastila za sprejetje pravil o določanju končne točke v proizvodni verigi določenih pridobljenih proizvodov in določanje takšne končne točke za določene druge pridobljene proizvode, pravil o upoštevanju nevarnih prenosljivih bolezni, ob prisotnosti katerih se ne sme dovoliti odpremljanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov in/ali pogojev, ki dovoljujejo takšno odpremljanje, ukrepov, ki spreminjajo kategorizacijo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ukrepov v zvezi z omejitvami o uporabi in odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ukrepov, ki določajo pogoje za uporabo določenih odstopanj glede uporabe, zbiranja in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov ter ukrepov, ki dovoljujejo ali prepovedujejo določeno alternativno metodo za uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov”.
V 5. členu Uredbe 1069/2009/ES je tako že določena končna točka za nekatere pridobljene proizvode. Prav tako je v 5. členu dana pravna podlaga, da se končna točka preko postopkov na Komisiji EU lahko določi še za dodatne pridobljene proizvode. Iz povedanega je razvidno, da določanje končne točke za pridobljene proizvode ni v pristojnosti nacionalne zakonodaje.
Obveznosti povzročiteljev ŽSP so jasno navedene v 2. točki 4. člena Uredbe 1069/2009/ES, prav tako pa so dodatno obveznosti povzročiteljev ŽSP kategorije 1 in 2 navedene v 23. , 24. in 25. členu osnutka Uredbe. Nikakor tudi ne drži vaša trditev, da nikjer niso opredeljeni ŽSP kategorije 1 in 2, saj je v prvem odstavku 2. člena predloga Uredbe jasen sklic, na 8. in 9. člen Uredbe 1069/2009/ES, ki določa, katere snovi spadajo med ŽSP kategorije 1 in kateri med ŽSP kategorije 2. Prav tako je sklic na 8. in 9. člen tudi v 12. točki 3. člena predloga Uredbe, kjer je definirano, kaj izraz »živalski stranski proizvodi« pomeni za namen predloga Uredbe. Če boste podrobno proučili kategorizacijo ŽSP kategorije 1 in 2, boste videli, da snovi, ki jih omenjajte v vaših pripombah (specifično rizične materiale (SRM), tuberkulozne spremembe, ehinokokoza, ostala rezidua in onesnaževala iz okolja ter zdravila…), spadajo ravno med ŽSP kategorije 1 in 2. Ker se zavedamo da ti ŽSP predstavljajo tveganje, se vsi ti ŽSP kategorije 1 in 2 (razen gnoja, vsebine prebavnega trakta, mleka, kolostruma) v Sloveniji zberejo, predelajo in neškodljivo odstranijo v okviru javne gospodarske službe. V skladu s 4. členom je naloga javne službe, da te ŽSP zbere, predela in odstrani s sežigom ali sosešigom, oziroma v primeru masti, da le to uporabi kot gorivo oziroma surovino za proizvodnjo biodizla, ki se v končni fazi tudi sežge.
5. Pripomba:
- ŽSP kat. 1 in 2 ne upoštevajo gnoja in vsebine vampa oz. prebavnega trakta zaklanih živali (kaj če so v njih paraziti, zdravila ali celo prenašalci kužnih bolezni ali zoonoz)
Odgovor:
V skladu s 4. členom je naloga javne službe da te ŽSP zbere, predela in odstrani s sežigom ali sosežigom, oziroma v primeru masti, da le to uporabi kot gorivo oziroma surovino za proizvodnjo biodizla, ki se v končni fazi tudi sežge. Ta pravila ne veljajo za gnoj, vsebino prebavnega trakta, mleko in mlečne proizvode ter kolostrum kategorije 2. Ti proizvodi so manj rizični in se lahko v skladu z Uredbo 1069/2009/ES uporabijo v skladu z (e) točko 13. člena za kompostiranje ali pretvorbo v bioplin ali na zemljišču brez predelave (točka (f) 13. člena Uredbe 1069/2009/ES):
| (e) | kompostirajo ali pretvorijo v bioplin: (i) po predelavi s sterilizacijo pod pritiskom in trajni označitvi pridobljenih snovi, ali (ii) v primeru gnoja, prebavnega trakta in njegove vsebine, mleka, proizvodov iz mleka, kolostruma, jajc in proizvodov iz jajc, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni, po predhodni predelavi ali brez nje; |
| (f) | se uporabijo na zemljišču brez predhodne predelave, kadar gre za gnoj, vsebino prebavnega trakta, ločeno od prebavnega trakta, mleko, proizvode iz mleka in kolostrum, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni; |
6. Pripomba:
Odgovor:
Glede neustrezno pripravljenih ŽSP za prevzem bi radi pojasnili, da so povzročitelji teh ŽSP ravno tako kot ostale ŽSP dolžni oddati koncesionarju, koncesionar pa jih mora prevzeti. Ker se je v preteklosti dogajalo, da je imel koncesionar s temi ŽSP dodatne stroške s sortiranjem in predelavo, in da so neustrezno pripravljeni proizvodi negativno vplivali na sam postopek predelave in kakovost končnega proizvoda, smo v predlogu Uredbe omogočili koncesionarju, da lahko za neustrezno pripravljene ŽSP zaračuna dodatno ceno. Na ta način se prispeva k odgovornemu ravnanju, da povzročitelji ŽSP uporabijo ustrezno embalažo, da ločujejo odpadke od ŽSP, da ne prihaja do tujkov in mešanja s plastiko, kemikalijami,…
7. Pripomba:
Odgovor:
V trenutno veljavni Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2, nimamo jasne definicije , kaj je zajeto pod izrazom proizvodnja živila za lastne potrebe. Prav zato smo v novem predlogu Uredbe to področje definirali tako, da smo naredili sklic na 3. točko 1. člena Uredbe 853/2004 ES. Uredba 853/2004 ES določa posebna pravila za higieno živil živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti. Uredba se uporablja za nepredelane in predelane proizvode živalskega izvora.
Dejavnosti, ki se v skladu z definicijo proizvodnja žival za lastno porabo in pri njih nastali ŽSP zbirajo po pravilih iz 7. člena predloga Uredbe so naslednje:
(a) primarna pridelava za zasebno domačo uporabo;
(b) domača priprava, obdelava ali skladiščenje hrane za zasebno domačo porabo;
(c) proizvajalčeva neposredna dobava majhnih količin primarnih proizvodov končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika;
(d) proizvajalčeva neposredna dobava majhnih količin mesa perutnine in lagomorfov, zaklanih na gospodarstvu, končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika s tem mesom kot svežim mesom;
(e) lovci, ki dobavljajo majhne količine divjadi ali mesa divjadi neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika.
8. Pripomba:
Odgovor:
Poginuli hišni ljubljenčki spadajo med ŽSP kategorije 1 in jih zbira Veterinarsko higienska služba v skladu s Pravilnikom o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi. ŽSP, ki se zberejo v skladu s pravilnikom prevzame koncesionar, razen v primerih, ko zanje velja izjema iz 4. točke 4. člena ali izjema iz 24. člena predloga Uredbe – velja izjema v skladu s pravilnikom, ki ureja živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. V skladu s pravilnikom, ki ureja ŽSP, lahko lastniki hišnega ljubljenčka pod določenimi pogoji sami zakopljejo, lahko ga oddajo v pokop na registrirano pokopališče za hišne ljubljenčke ali pa ga upepelijo v odobreni sežigalnici.
9. Pripomba:
e) nikomur ni razumljiva navedba o zagotavljanju oddaje predelanih ŽSPjev v nadaljnjo uporabo oz. zagotavljanje oz. odstranjevanje s sežigom ali so-sežigom oz. uporabe živalskih masti in olj kot gorivo za lastno uporabo. Kaj bodo sežigalnice v vsaki občini, kraju, zaselku, kot ste opredelili v 7. členu, da so izvajalci te občinske komunalne službe ali lokalne skupnosti, na območju katere nastajajo ŽSPji zaradi proizvodnje živil za lastno uporabo (ali je to vsako gospodinjstvo posebej in vsak zakol prašiča na gospodarstvu za domače potrebe). 8. člen se navezuje na prejšnjo navedbo o »vaških sežigalnicah oz. predelovalnih obrati ŽSP«, ki govori o tem, da mora imeti koncesionar (kdor koli že bo) ob sklenitvi koncesijske pogodbe zagotovljeno predelavo, najmanj 15.000 ton ŽSPjev letno na področju RS, to je 1250 ton/leto oziroma 65 »šleperjev« z zmogljivostjo 20 ton itd, itd…
Odgovor:
Odgovor glede zagotavljanja oddaje predelanih ŽSP v nadaljnjo uporabo oziroma zagotavljanje oziroma odstranjevanje s sežigom ali sosežigom oziroma uporabe živalskih masti in olj kot gorivo za lastno uporabo, je podan zgoraj pod točko 4. Uporaba in odstranjevanje mora biti izvedeno na enega od načinov iz 12. člena Uredbe 1069/2009/ES (glejte 5. točko 4. člena predloga Uredbe).
Iz vsebine uredbe ne izhaja nobena povezava med sežigalnicami in 7. členom ter zbiranjem ŽSP V 7. členu je samo dana možnost, da na predlog proizvajalcev živil za lastno porabo prevzemna mesta za ŽSP kategorije 1 in 2 vzpostavijo lokalne skupnosti. Na teh prevzemnih mestih potem koncesionar prevzame ŽSP in jih predela in odstrani. To je sistem, ki je delno že vzpostavljen v nekaterih občinah v Sloveniji, podoben sistem pa imajo tudi v sosednji Avstriji. Ne glede na to bodo imeli proizvajalci živil za lastno porabo še vedno imeli možnost oddati ŽSP neposredno koncesionarju (s tem, da dodatno plačajo stroške prevzema) ali pa oddati ŽSP na lokacijah, kjer so vmesna zbirna mesta za zbiranje živalskih trupel. Več o oddaji ŽSP iz proizvodnje živil za lastne potrebe lahko preberete na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/teme/rokovanje-z-zivalskimi-stranskimi-proizvodi-ki-nastanejo-pri-zakolu-za-lastno-domaco-porabo/.
Kapaciteta 15.000 ton kot je pojasnjeno zgoraj, je vezana na obrat za predelavo ŽSP, ki ga mora vlagatelj za koncesijo zagotoviti na območju Slovenije. Kadar bo v primeru izbruhov kužnih bolezni v Slovenji potrebno predelati in odstraniti trupla pokončanih živali, rabimo nujno kapacitete predelave na ozemlju Republike Slovenije, saj je v teh primerih premik kužnega materiala izven države prepovedan.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.