Mestna občina Ljubljana je 06.07.2022 v Ljubljanski Curkrarni predstavila projekt sežigalnice, ki naj bi bila umeščena na vzhodni del občine – v Moste, kot smo že obvestili javnost AAG temu projektu močno nasprotuje.

Ta ideja občine zori vse od leta 2015, ko je bil postavljen na Ljubljanskem Barju regijski center za ravnanje z odpadki RCERO. Občina je izkoristila poziv Ministrstva za okolje in prostor ter leta 2019, ko je slednji dal objavo, da poziva občine o postavitvi objekta za energetsko izrabo komunalnih odpadkov, se prijavila in bila ena izmed štirih mest. Dodatno je pritegnila k sodelovanju še 57 občin Osrednje slovenske regije in dela Dolenjske. Projekt se je tako nadaljeval ter bil javnosti že predstavljen, danes pa še uradno z ekipo iz Dunaja.

V Curkarni se je zbrala množica županovih zaposlenih, zlasti vodji oddelkov in sektorjev, mestnih svetnikov, svetnikov četrtni skupnosti, pa tudi administracija, številni domači in tuji novinarji ter gosta dogodka župan in deželni glavar mesta Dunaja, dr. Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie, Karl Gruber.

Prestavitev je vodil Boris E. Bergant, novinar RTV Slovenija. Najprej je dal besedo županu mesta Dunaj, ki je poudaril pomen sežigalnic odpadkov, ki jih imajo na Dunaju. Bil je navdušen, da Ljubljana posnema Dunaj in da se zavzema energijsko izrabo odpadkov. Sledila je daljša predstavitev projekta »Energetska oskrba Mestne občine Ljubljana – Razogličenje daljinskega ogrevanja – zeleni prehod«, ki ga je predstavil dr. Marko Agrež iz Energetike Ljubljana. Vsi zbrani smo lahko dobili barvne publikacije, ki govorijo o samih superlativih tega projekta. Po predstavitvi dr. Agreža je nekaj besed spregovoril tudi drugi direktor energetskega iz Dunaja. Tako kot župan Dunaja je bil vesel, da Ljubljana posnema dobre odločitve, ki so jih sprejeli na Dunaju že pred več desetletji in govorijo, da so se odločili pravilno. Umestitev sežigalnic v mesto se jim ne zdi problem, saj so dokazali, da ti ne onesnažujejo mesta, ne motijo ljudi, pač pa živijo v skupnem sožitju, ki jih povezuje prav posebna sinergija, od katere imajo vsi koristi.

Ob koncu prvega dela prireditve je spregovoril še Ljubljanski župan Zoran Janković. Takoj ob začetku se je »spotaknil« ob mirnem shodu predstavnikov nevladnih zelenih organizacij, ki niso najbolj navdušene nad umestitvijo takšnega projekta v mesto. Nato je sledilo njegovo osebno razmišljanje o srečanju z župani velikih mest, kot so Dunaj, Moskva in New York. Z navdušenjem je pripovedoval, kako se ne bo uvažalo odpadkov od drugod, da se načrtuje poleg 57 občin razširitev še na ostale Gorenjske in Zasavske občine. Tako bo dovoz odpadkov v Ljubljano zadostna količina, s katero se bo 80 % meščanov Ljubljane. Prav tako se bo proizvedlo elektrike ca 68 GWh, medtem ko toplote ca 225 GWh, pri vhodni toplotni moči naprave 45 MW. S tem projektom (Objekt za energijsko izrabo odpadkov – OEIO), ki naj bi bil zgrajen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ki zagotavljajo varovanja zdravja ljudi in varstvo okolja, pa naj bi zagotavljal nižje mejne emisijske vrednosti od najnižje predpisanih v EU BAT zaključkih in omogočal nižjo ceno toplote za meščane in nižje stroške ravnanja z odpadki. S tem projektom pa so pomislili celo na to, da glavno mesto Slovenije leži v kotlini in v zimskih mesecih tu prevladuje megla.

Seveda bodo to v Ljubljani zelo uspešno rešilo skladno s fizikalnimi modelom, s katerim se bo izračunal dvig dimnih plinov in s tem višina dimnika, ki bo najmanj 30 metrov višja od inverzijske plasti.

V Ljubljani se tako pojavljata dve možni lokaciji: na Zaloški cesti, kjer je že danes Toplarna Ljubljana in na Letališki cesti. Vse pa je pogojeno od bližnje infrastrukture – avtocestni in železniški dostop. Župan Janković je sicer zagotovil, da odpadki ne bodo prihajali iz tujine.

Dokončni predlog lokacije bo podan v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), ki je že v pripravi. Nato sledi javna obravnava. Današnja predstavitev projekta pa je bila le »predobravnava«, s katero pozivajo na občini v aktivni vključitvi v nadzor projekta, seveda pa so z velikim veseljem poudarili na občini, da končno odločitev sprejme Mestni svet Mestne občine Ljubljana.

Po zaključku uradne predstavitve projekta, ki je bila v ohlajeni stavbi skoraj dvestoletne stare cukrarne oziroma tovarne, kjer so nekoč sladkorna rafinerija, katero je občina po več desetletjih propadanja moderno prenovila, ob vrhunski in brezhibni medijski podpori, dvojezičnem prevajanju ter ob pogostitvi in krajšem odmoru, ko se je začela javna razprava.

Nad predstavitvijo projekta so bili / smo bili vsi navdušeni. Toda tisti, ki je dobro poslušal, je slišal, samo pozitivne strani tega projekta. Nihče ni govoril o študijih – takšnih in drugačnih. Kot da bi šlo za projekt, ki se ga postavi sredi mesta, ta deluje ali pač ne, a to sploh ni pomembno, pomembno je, da se lahko primerjamo z Dunajem. Pa se res lahko??? Ne in nikoli se ne bomo. Zakaj? Tu pa sledi jedro, na katerega v naši Mednarodno okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green opozarjamo že dalj časa in s tem tudi ne bomo odnehali.

V Mestni občini Ljubljana se zadnjih pet let zelo prizadevajo, da bi se zmanjšali odpadki. Cilj občine je, da bi bila prva prestolnica, kjer je cilj ZERO WASTE – nič odpadkov:  »Ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi.«

Torej, če se bodo v Ljubljani resnično lotili tega projekta in meščani ne bodo proizvedli nič odpadkov, ker se bodo s svojim obnašanjem obnašali odgovorno, to pomeni, da mestna občina ne bo od svojih meščanov dobila NIČ odpadkov, ki bi šli v »energetsko izrabo odpadkov«. Kako bo potem sežigalnica delovala, če ne bo odpadkov? Verjetno po sistemu – jih bomo pa uvažali od drugod – najprej iz drugih občin, regij, na koncu pa še držav, saj unija tako ne pozna meja …

Na predstavitvi nismo slišali nič o geoloških raziskavah. Pa smo se spomnili zgrešenega projekta izgradnje industrijskega kanala C0, katerega so delali brez ustreznih dokumentov, še manj pa o presoji na okolje.

Kaj pa vremenski pojavi? Je to za sežigalnico pomembno? Ne, po besedah župana ne, saj zagotavlja, da bo projekt zgrajen po najsodobnejši tehnologiji … Ali tudi po najkvalitetnejši? Zakaj že? Javni razpisi govorijo, da je treba zbrati najugodnejšega ponudnika …

Na 165 km², kjer je povprečna temperatura 22°C, kjer veter piha največkrat v smeri sever-vzhod in to s hitrostjo 10 km/h, kjer je vlažnost 55 % in kjer živi ca 300.000 prebivalcev, je Ljubljana, najlepše mesto na svetu, res primerna lokacija za umestitev sežigalnice??? Ali je to začetek konca?

Hvaliti se, da bo Ljubljana presegla sam Dunaj, so utopične iluzije peščice posameznikov, ki niti v 21. stoletju ne omogoča prebivalcem glavnega mesta, da bi imeli kanalizacijo, ki jim je omogoča zdravega bivanjskega okolja, ampak imeli pa bodo ogrevanje na daljavo, iz sežigalnice odpadkov, kjer v družbi ne bo več odpadkov … Nekateri to razumejo in navdušeno ploskajo, v AAG ne!

V Avstriji vlada poštenje (vsaj delno), v tej državi se spoštuje zakonske predpise, v Sloveniji pa smo in bomo še vedno del balkanskih navad in dela po domače. Največji strošek in žrtev zgrešenih investicij pa bo ostal človek!!!

Povezava: IZJAVA ZA JAVNOST: SO-SEŽIG ODPADKOV NI REŠITEV

#skupajsmoAAG #togetherAAG #заједносмоAAG #заедносмеAAG

#zajednosmoAAG #insiemesiamoAAG

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST