c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Svetovni dan tal 2022 – Tla, kjer se hrana začne.


Svetovni dan tal (WSD), 5. december, je praznik Združenih narodov, ki praznuje zdrava tla za prihodnost, ki bo varna za hrano. 


Tla s svojo izjemno sposobnostjo oblikovanja, shranjevanja, preoblikovanja in recikliranja hranilnih snovi, pridelajo 95 odstotkov hrane. Zdrava tla so osnova za zdravo in hranljivo hrano: vse se začne v prsti … kjer se začne hrana!
Od 92 naravno prisotnih kemičnih elementov na planetu jih je 18 bistvenih za rastline in 15 dobavljajo tla. Makrohranila, kot so dušik, fosfor in kalij, so potrebna za rastline v velikih količinah. Mikrohranila, kot so bor, baker, železo, mangan in cink ter so prav tako bistvenega pomena za rastline, vendar ga potrebujejo le v majhnih količinah. Za ohranjanje proizvodnje v daljšem časovnem obdobju je potrebno imeti ravnovesje med vnosom hranil (tj. intetična in mineralna gnojila, organski ostanki, biološka fiksacija dušika, atmosferskiusedanje) in proizvodnja (žetev pridelka, erozija, izguba organske snovi v tleh, toplogredni plini emisije):
 Ko so tla osiromašena s hranili, izgubijo svojo sposobnost podpiranja pridelkov in proizvodnje hrano s pomanjkanjem hranil.
 Ko je vsebnost hranil v tleh previsoka, predstavlja strupeno okolje za rastline in živali, onesnažuje okolje (tla, vodo in ozračje) ter negativno prispeva k podnebnim spremembam.

Težave
Približno 33 % svetovnih tal je že degradiranih in trend se pospešuje. V zadnjih desetletjih, stanje rodovitnosti tal se je poslabšalo zaradi netrajnostnih praks upravljanja tal, kar povzroča drastično zmanjšanje vsebnosti vitaminov in hranil v hrani. Za to je odgovornih več dejavnikov, vključno z izgubo organskega ogljika in biotske raznovrstnosti v tleh, neravnovesjem hranil, erozijo tal, onesnaženjem, ali slanost in nepremišljena uporaba gnojil. Poleg tega je ocenjenih 24 milijard ton plodov prsti vsako leto izgubimo zaradi erozije. Izguba rodovitnosti tal vodi do nizkega pridelka in izpada pridelka,
vodi lokalno prebivalstvo v lakoto, podhranjenost in revščino. Prišlo je do neravnovesja hranil opredeljena kot ena izmed desetih največjih nevarnosti za tla. Skrita lakota (imenovana tudi pomanjkanje mikrohranil) je pripisujejo prehrani, revni s hranili, in je povezana s tlemi, osiromašenimi s hranili. Več kot dve tretjini svetovnemu prebivalstvu primanjkuje enega ali več osnovnih mineralov.


Gnojenje tal

Kadar se biogeokemični cikli ne spoštujejo, morajo biti hranila, odstranjena z žetvijo nadomestiti z gnojilom. Gnojila so kemične snovi ali materiali iz mineralnih, sintetičnih, organskih ali recikliranih virov.
 Povprečni pridelek, ki ga je mogoče pripisati vnosom sintetičnih in mineralnih gnojil, je 40 do 60 odstotkov v zmernem podnebju in pogosto veliko višje v tropih.
 Uporaba sintetičnih in mineralnih gnojil se je v zadnjih 50 letih povečala za 500 %, v primeru dušikovih gnojil ta številka naraste na 800 %, kar povzroči presežek reaktivnega dušika v okolje, ki ima uničujoče posledice.
Leta 2020 je bilo v kmetijstvu po vsem svetu porabljenih 266 milijonov ton sintetičnih in mineralnih gnojil. in primerjava, ocenjena količina gnoja, uporabljenega v letu 2020, je 28 milijonov ton.
Trideset držav uporablja več kot 90 % mineralnih in sintetičnih gnojil na svetu, štiri samo države (Kitajska, Indija, Združene države Amerike in Brazilija) porabijo več kot 50 %. Prekomerna uporaba gnojil povzroča onesnaženje tal in vode zaradi izpiranja hranil, spreminjanja biogeokemični cikli, evtrofikacija vodnih teles in emisije toplogrednih plinov (TGP).
 Na močno pognojenih območjih med 50-60 odstotkov vnosa hranil postane glavni vir onesnaževanja podtalnice, sladke vode in obalnih voda.
 V Evropi 45 odstotkov onesnaženosti zemljišč s kadmijem povzročijo nekateri minerali fosforjeva gnojila.
 V svetovnem merilu obstaja presežek dušika (količina dušika, dodanega v tla, je večja kot količina dušika, ki ga odstranijo pridelki). Posledično skoraj polovica prijavljenih dušik skozi gnojila vstopi v prehranjevalno verigo, preostanek pa se izgubi v okolju. 38 % kmetijskih emisij izvira iz sproščanja N2O (močan toplogredni plin z globalno potencial segrevanja 300-krat višji od potenciala CO2). Po drugi strani pa dušik gnojila so odgovorna za prehrano 48 % svetovnega prebivalstva. Premajhna uporaba gnojil. V nekaterih regijah je uporaba sintetičnih in mineralnih gnojil zelo majhna v primerjavi s svetovnim povprečjem.
 Povprečna poraba gnojil v podsaharski Afriki je ocenjena na 17 kg hranil
na hektar obdelovalne zemlje, kar je zelo malo v primerjavi s svetovnim povprečjem gnojil poraba 135 kg/ha.
 Nezadostna uporaba gnojil pomembno vpliva tudi na zdravje tal, saj pomeni, da hranila se izkopavajo iz prsti in talni organizmi nimajo dostopa do bistvenih snovi hranila za rast in podporo kroženju hranil.

Težavo predstavlja tudi zloraba gnojil, saj jih kmetje uporabljajo v odsotnosti svetovalnih služb gnojila v skladu z njihovim znanjem ali nasvetom agrotrgovca

Alpe Adria Green je marca 2022 poslal v zakonskem roku pripombe in priporočila na zakon o varstvu tal na EU komisijo.

Skupaj z mednarodno koalicijo NVO smo poudarili, da so tla omejena, nezamenljiva in neobnovljiva okoljska dediščina, katere vsaka degradacija predstavlja izgubo za sedanje in prihodnje generacije. Boj proti degradaciji tal je ključnega pomena za premagovanje svetovnih izzivov, ki jih je okviril program Združenih narodov za leto  2030, od tistih, ki so bili prilagojeni zanesljivi preskrbi s hrano, trajnosti mest, varstvu biotske raznovrstnosti, ublažitvi in prilagajanju podnebnim spremembam, preprečevanju dezertifikacije. Bistvenega pomena je za vzpostavitev bio-ekonomske politike, ki bi lahko razvila varne alternative za prikrajšanost za fosilne vire in si prizadevala za krožnost pri uporabi materialov. Zdrava  tla so tudi rezultat in hkrati predpogoj agro-ekološkega  prehoda v živilskih  To   je  nekaj razlogov, zakaj so zdrava tla  njive, v katerem bi moral evropski zeleni dogovor  ukoreninjenje.

Nadaljuj z branjem……

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: