c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Kdaj bo Slovenija industriji končno pristrigla onesnaževalske peruti in dala prednost zdravju? Kdaj bo konec pretvarjanja?


Vzorčni primer industrijske cone Laze: (občinska) politika versus civilna družba

Avtor: Diana Zajec – Zdravstveni portal

Na objavo problemskega članka o dogajanju v industrijski coni Laze, neagilnosti odgovornih ter nemoči domačinov in okoljevarstvenikov – vse našteto je ob zadnjem požaru, ki je izbruhnil v sklopu livarne aluminija, dobilo še dodatno potrditev –, so se odzvali v kabinetu župana Mestne občine Kranj (MOK) Matjaža Rakovca. Po njihovi oceni so navedbe, s katerimi je Zdravstveniportal.si osvetlil ozadje dogajanja v tej okoljski tragediji, napačne in zavajajoče. Po drugi strani pa mednarodno društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) izpostavlja, da MOK še vedno – čeprav je od seznanitve z ekološkim gordijskim vozlom industrijske cone v Lazah minilo že 18 let – vztraja pri »nepoznavanju in popačenju dejstev, ki nas žalostita, ne pa tudi presenečata. Sta pač plod dolgoletne demonizacije tistih, ki na probleme v Lazah (še) opozarjamo.«

Zato vodstvo Alpe Adria Green občinskim veljakom svetuje, naj očitek o (po mnenju MOK) zavajajočih in neresničnih navedbah domačina Marka Špolada, profesorja matematike na škofjeloški gimnaziji in okoljskega aktivista, člana Civilne iniciative za zeleno Stražišče in člana upravnega odbora AAG, preverijo tako, da se zazrejo v ogledalo. Kajti »izliti gnev s strani MOK ponovno dokazuje, da sedanji lokalni oblastniki opevanih vrat sodelovanja v svoji vzvišenosti ne bodo nikdar zmogli odpreti argumentom. A je bilo vredno vsaj potrkati na vest občanov. Zavoljo prihodnjih generacij in habitatov, iztrganih pozabi,« poudarja predsednik AAG Slovenija Vojko Bernard, pri čemer izpostavlja, da utemeljevanje MOK o njihovem »resnem in odgovornem pristopu do problematike Laz ne po vsebini ne po obliki ne bi moglo biti dlje od resnice«.

Problem je resen, onesnaženost velika, posledična ogroženost zdravja nesporna in vredna doslednega ukrepanja. Okoliški prebivalci imajo resne težave z zdravjem, narava v bližnji okolici je opustošena. V industrijski coni je veliko spregledanih anomalij, na katere etično odgovorni posamezniki vztrajno opozarjajo. A zdi se, kot bi se vedno znova ponavljal donkihotski boj z mlini na veter.

Seveda so pogledi na resnost in razsežnost tega okoljskega problema, ki nikakor ni edini na Slovenskem, različni. In posledično je zelo raznolika tudi (ne)pripravljenost za sanacijo nastalega stanja, pred katerim si mnogi zapirajo oči. Takšen pristop je zagotovo najlažji in najmanj boleč, a nadvse kratkoviden. In pri tem ne gre le za MOK. Če Slovenija za svojo prihodnost ne bo začela skrbeti že danes, te prihodnosti ne bo. Oziroma ne bo lepa.

Gledanje resnici v oči

Novinarji lahko pripomoremo k ozaveščanju. Lahko opozarjamo na nepravilnosti, pomagamo pri iskanju resnice, si prizadevamo za dobro nas vseh, spodbujamo odgovorne k ukrepanju, ne k trkanju po prsih, ki nemalokrat temelji na floskulah in političnih pamfletih.

Zato tokrat v sklopu članka objavljamo tudi dokumente, ki potrjujejo resnično stanje v Lazah. Objavljamo prikaz dogajanja v Lazah oziroma v Kranju z vidika občinskih struktur, dodajamo pa tudi odziv okoljevarstvenikov, ki si za dobro ljudi na tem območju prizadevajo že skoraj dve desetletji. V celoti objavljamo dokumente, ki ovržejo trditve vodstva kranjske mestne občine – v nadaljevanju pa prepuščamo presojo in odzivnost slehernemu posamezniku, ki mu je mar, predvsem v upanju na poštenost struktur, odgovornih za dobro Slovenije, za dobro vseh nas in naših zanamcev ter jih sprašujemo: »Kdaj bodo okoljski problemi pristali na vrhu družbene agende? Kdaj bo Slovenija industriji pristrigla onesnaževalske peruti in dala prednost zdravju?«.

Žrtve sistematične polucije

Dejstvo je namreč, da je industrijska cona Laze vzorčni primer na splošno neustreznega odnosa do industrijskega onesnaževanja na Slovenskem. In tukajšnji prebivalci niso nič manj žrtve sistematične polucije kot, na primer, prebivalci Anhovega in okolice ali kateregakoli območja, kjer pride do izpusta ali do vžiga nevarnih snovi oziroma v katerem je onesnaževalcem dopuščeno, da delujejo na podlagi lastnih »protokolov«.

Stalno prisotno onesnaževanje ni in ne more biti znak napredka, neizčrpne možnosti za zaslužek in za zaposlitev okoliškega prebivalstva, ali, denimo, priložnosti za dobivanje donacij od iste industrije, ki uničuje zdravje in življenje – kot obliž, ki pomaga začasno zakriti zastrupljeno rano, vendar ta še naprej nemoteno povzroča nepopravljivo škodo. 

Ljudje nismo tako kratkovidni in lahkoverni, da bi nasedali zagotovilom o neoporečnosti meritev onesnaženja, meritev, ki jih pri nas praviloma izvajajo kar onesnaževalci sami – in ti zagotovo ne bodo pljuvali v lastno skledo. Bodo pa poskrbeli za profit, pri katerem opustošena narava in načeto zdravje ljudi nista nič drugega kot pričakovana kolateralna škoda, na katero potihoma pristajajo tudi posamezniki na odgovornih položajih.

Zato se ob takšnih zgodbah velja resno in glasno vprašati, kje se odgovornost začne in kje konča, kajti pri tistih, ki imajo odgovornost zapisano v funkciji, te potem, ko funkcijo prevzamejo, pogosto ni več mogoče zaslediti. In to se mora spremeniti, kajti pregovorno lepa in zelena Slovenija je vedno manj zelena. Zdravje naše dežele in tudi prebivalstva, zlasti na območjih, kakršno je omenjeno, pa je resno načeto. 

Nesorazmerje med argumentom moči in močjo argumentov

Odziva Mestne občine Kranj in Alpe Adria Green Slovenija na spodnjih povezavah objavljamo v celoti, v nadaljevanju pa v izpostavljenih navedkih iz obeh odzivov prikazujemo (po posameznih problemskih sklopih) znano nesorazmerje med argumentom moči in močjo argumentov. Kateremu od obeh polov je lažje verjeti in kateremu velja zaupati?

ODZIV in navedbe MOK

vs.

ODZIV in pojasnila AAG

PROBLEMSKI SKLOP: Ogroženost vodovarstvenega območja

MOK:

»Mestna občina Kranj k problematiki na območju Industrijske cone Laze pristopa resno in odgovorno. Prva in osnovna naloga občine je skrb za dobro občanov, kar je občina v primeru ugotavljanja stanja v Lazah in nadaljnjega ukrepanja s svojimi aktivnostmi tudi potrdila. Zato so očitki, navedeni v članku, da občina ne igra vloge, ki ji pritiče, da ne skrbi za dobro občanov in se ne odziva ažurno in korektno, neupravičeni in zavajajoči. 

Prvo problematiko v Lazah predstavlja staro odlagališče industrijskih odpadkov gumarske industrije iz 70. let prejšnjega stoletja, drugo pa industrijska cona, ki je nastala na območju glinokopa v začetku 90. let.«

AAG:

»Na MOK so ogroženo vodovarstveno območje locirali kar ob reki Sori (!). Da ne bo panike v dolinah − gre za potok Sorška reka, natančneje za šest njenih onesnaženih iztokov iz cone. Gre za področje, ki jo eminentna ekološka stroka (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije) prizna za ekološko ključno, kar se tiče ekosistemov, endemičnih habitatov … Gre za področje v negativnem stanju ohranjenosti, z davno izginulimi indikatorji čistega okolja, ki zahteva ekstremne ukrepe (priloga 1: obrazložitev sklepa ARSO o obvezni presoji vplivov na okolje – Blisk)

PROBLEMSKI SKLOP: Fekalna ali meteorna kanalizacija?

MOK:

»Okoljevarstveniki so v povezavi z obstoječo industrijsko cono opozarjali na v coni delujoče subjekte, ki naj bi domnevno onesnaževali vodo, in podajali prijave zoper njih na pristojne državne inštitucije. Sodišče je po uradnih postopkih odločilo, da mora občina opremiti cono s kanalizacijo, saj so lastniki poslovnih objektov in stanovanj odvod fekalne vode reševali parcialno, večinoma je bila vsa voda speljana v greznice, kjer je pronicala skozi netesne stene. 

V ta namen je MOK leta 2014 naročil izdelavo idejne zasnove cestne in komunalne opreme na tem območju. V letu 2018 je pridobil vsa soglasja in gradbeno dovoljenje za prvo fazo. Že tedaj je rezerviral sredstva v proračunu, a gradbeno dovoljenje ni postalo pravnomočno zaradi pritožbe okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Ministrstvo za okolje je z odločbo zavrnilo pritožbo in sledil je upravni spor, ki ga je sprožil AAG na upravnem sodišču … 

Prva faza gradnje fekalne kanalizacije je zdaj uspešno zaključena. Postopek okoljevarstvenikov je bil v tem primeru nerazumljiv.«

AAG:

»Saga o (fekalni) kanalizaciji ima svoj izvor prav v opisani (ne)komunikaciji in izigravanju okoljevarstvenikov pri dogovorih. Nikakor pa o tem ni odločalo nobeno sodišče, kar deplasirano navajajo v MOK. 

‘Odločil’ je ARSO, ki je kranjski mestni občini pripisal odgovornost zaradi malomarnosti za lokalno veliko okoljsko škodo. Tudi če so kanalizacijo v Lazah reševali po srednjeveško, z greznicami, je bila odgovornost izključno na MOK, ki pač upravlja javno komunalo tako, kot jo upravlja. Na celotni trasi je MOK pridobil služnost enega od lastnikov šele tik pred pridobitvijo pravnomočnega dovoljenja za gradnjo prve faze. Kako je MOK po večletnih praznih grožnjah o uveljavljanju prisilne služnosti to uspelo, bodo najbolje vedeli na občini. 

Predlog AAG, ki je sledil priporočilom stroke (priloga 1: obrazložitev sklepa ARSO o obvezni presoji vplivov na okolje – Blisk) in bi ob fekalni uredil meteorno kanalizacijo, od izliva na čistilno napravo do izvora v Lazah, je običajna rešitev za tovrstno proizvodnjo. Toda namesto da bi občina priznala, da so za to področje najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), ki si jih opustošena narava zasluži, zanjo predrage, so šikanirali AAG … Na MOK ne spoštujejo niti odločitev upravnega sodišča, ki je vsebinsko odrivanje AAG (nezakonito odvzeta možnost izjave) kot stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja MOK pravnomočno prepoznalo – in ugodilo Alpe Adrii Green.«

PROBLEMSKI SKLOP: Rezultati opravljenih meritev

MOK:

»V povezavi s starim odlagališčem nad cono blizu jezera je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) opravil vzorčenje in analizo površinskih voda ter sedimenta v širšem območju Industrijske cone Laze, in sicer dvakrat: v novembru 2020 na štirih odvzemnih mestih vzhodno pod cono in v juliju 2021 na dveh odvzemnih mestih južno pod cono.

Raziskave, katerih naročnik in plačnik je bila občina, so pokazale, da se organske spojine gumarske industrije počasi spuščajo v okolje in ga tako onesnažujejo …«.

AAG:

»Raziskave NLZOH, ki jih navaja MOK, niso nenadno okoljsko prebujenje občine, niti posebno odkritje. Štirikrat dražja, a korektna in transparentna raziskava GEOMET je leta 2014 predvidela onesnaženje enakega izvora na istih mestih. Ostala pa je brez odziva in zahtevane periodične aktivnosti občine, ki jo je raziskava takrat predvidela. 

Glede transparentnosti do javnosti in ažurnosti vse pove izjava, da je MOK 26. marca 2021 na tiskovni konferenci ‘razkril rezultate dveh meritev južno pod cono’. Te meritve pa naj bi NLZOH opravil šele čez 4 mesece!? Dejstvo je, da smo bili pri AAG o obstoju meritev, ki bi lahko potrdile raziskavo GEOMET o 15-krat preseženi vrednosti aluminija in železa v iztoku, od livarne aluminija oddaljenem pet metrov, skupaj z ostalo javnostjo obveščeni šele čez eno leto. Še danes pa nam kljub naši zahtevi teh rezultatov niso posredovali.«

PROBLEMSKI SKLOP: ‘Neodzivnost’ okoljevarstvenikov in prebivalcev?

MOK:

»Poudarjamo, da smo okoljevarstvenike pozvali, naj, če opazijo spremembe na vodi, ki bi lahko pomenile onesnaženje podtalnice, to sporočijo NLZOH oziroma prijavijo onesnaženje vode na 112 in tako sprožijo intervencijo pristojne službe. Vendar takšnega klica za območje Laz kranjski gasilci še niso prejeli.«

AAG:

»Pravega epiloga (z odgovornimi na čelu) ni bilo praktično nikoli. Proti eklatantni laži o neaktivnosti, s katero blatijo skrbne občane, pa v AAG najostreje protestiramo. Ne le, da so imeli zaradi izlitja emulzije gasilci v Lazah intervencijo na poziv občana, pred pričami (našimi člani) so vzeli tudi vzorce. Če bi trditve o neobveščanju  stanovalcev držale, bi tudi zadnji požar v praznem objektu lahko prijavili le glodalci. Bolj verjetno pa bi od cone ostalo le pogorišče.«

PROBLEMSKI SKLOP: Ogroženost zaradi požarov in opozorila gasilcev

MOK:

»Občina se je odzvala tudi na opozorilo okoljevarstvenikov o nevarnosti izbruha požarov in nepripravljenosti gasilcev na tovrstne razmere, in sicer tako, da je pozvala Upravo RS za zaščito in reševanje k izvedbi državne požarne vaje. Hkrati je pozvala podjetje Ekol d.o.o., naj svoje objekte opremi s termokamerami in avtomatskimi javljalniki požara, kar je Ekol tudi storil.«

AAG:

»Že leta 2014 je vodja gasilske izmene strokovno utemeljil, zakaj je Ekol zaradi manjkajoče opreme nevaren objekt za ljudi in okolje  (priloga 2: ugotovitve gasilskega poveljstva MOK). Med drugim je opozoril na nujnost protipožarnih senzorjev, ker tako nevaren objekt ni bil pod stalnim nadzorom. Da je imel prav, so pokazali številni dogodki kasneje. 

Navedene aktivnosti MOK so bile sicer dobrodošle, vendar zgolj inertne. AAG je med drugim dokazal, da Ekol nima gradbenega dovoljenja za nadstrešek. Žal se je gradbena inšpektorica za odstranitev objekta odločila šele po dvoletnem ležanju prijave v predalu, medtem pa se je že zgodil razvpiti požar. In ni bil zadnji. 

V Lazah so še drugi veliki objekti brez gradbenih dovoljenj, kar kaže na konfuznost gradenj in različne vatle pri obravnavi malih ljudi in industrijskih objektov.«

PROBLEMSKI SKLOP: Meritve čistosti zraka

MOK:

»Občina je okoljevarstvenikom prisluhnila tudi takrat, ko so opozarjali na ‘strupene’ oblake, in sicer tako, da je na lokacijo, ki jo je določila stroka, namestila stalni merilec kakovosti zunanjega zraka … Zaradi očitkov je občina pri NLZOH najela še profesionalni merilec zraka. Meritve so pokazale zgolj povečano vrednost prahu zaradi začetka gradnje fekalne kanalizacije, drugih odstopanj ni bilo. 

Odgovarjamo tudi na očitek, da je bil merilec kakovosti zraka trikrat prestavljen in je obrnjen v krošnjo drevesa ter zato ne meri natančno. Prvič je bil merilec postavljen testno, saj se je občina šele odločala o nakupu. Ko smo ga kupili, smo ga tudi trajno postavili. Naslednjič pa je bil umaknjen zaradi okvare – ker ni več oddajal podatkov, je bilo potrebno popravilo. Vseskozi je postavljen tako, kot je to predlagal dobavitelj – torej stroka –, da bi pridobili najbolj natančne podatke.«

AAG:

»MOK se sicer trudi prikazati Laze kot zgled čistosti tudi pri zraku. Kar je v neposrednem nasprotju s trditvami prebivalcev in zaposlenih. Najbrž vsi živijo v svoji virtualni realnosti. 

Pri tem na MOK naletijo na vrsto protislovij. V aprilu in maju 2020 je bila po podatkih merilne naprave kritično presežena celodnevna vsebnost NOX (priloga 3a in priloga 3b: MOK – kakovost zraka in vsebnost NOX). Prijavi občana je sledil uradni odgovor: tovrstne naprave ne morejo prikazati onesnaženja, ker niso pravilno umerjene (priloga 4: izsek iz odgovora MOP o verodostojni meritev)

Hkrati je treba upoštevati vetrnico vetrov. Tako, denimo, pri zadnjem požaru ob Blisku ni pokazalo nobenega odklona, dokler veter ni zapihal v ‘pravo stran’. V pravo stran v Lazah pomeni pod Pševo ali v Bitnje. 

Podobno kot pri dopingu v športu moramo pri onesnaževalcih vedeti, katere škodljive snovi iščemo. Po naših podatkih v Lazah, denimo, še ni bila izmerjena vsebnost delcev aluminija v zraku.«

PROBLEMSKI SKLOP: Širitev industrijske cone

MOK:

»Okoljevarstveniki so opozarjali tudi, da se želijo podjetja v industrijski coni širiti. Občina se je vnovič odzvala na njihove pomisleke, tokrat s postopki za sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim bo omejila cono in postavila stroge zahteve za lastnike podjetij, ki delujejo v coni. MOK je sodelovala tudi pri sprejemanju vodovarstvenega območja, kar izvaja država. S tem se bo močno omejila vsakršna širitev industrije in prepovedala za okolje bolj nevarna industrija … 

Zadnji požar na strehi pomožnega objekta livarne Blisk livarstvo d.o.o. naj bi – po neuradnih informacijah – verjetno sprožil glodavec, ki naj bi povzročil okvaro na električni napeljavi. Zato so namigovanja na ekološko bombo pretirana.«

AAG:

»Posebne vneme pri omejevanju širitve potencialno nevarnih obratov s strani MOK ni videti.

Kljub revoltu ljudi, zboru krajanov in stanju v Lazah leta 2014 ni sprožila upravnega spora za vstop v postopek ob pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja Ekorela. Čeravno je imela pravni interes – parkirišče ob Ekolu je občinsko −, verjetno ni imela dejanskega. 

Podobno je bilo pri dolgoletnem dokazovanju okoljske škode, kjer je bil AAG uspešen, MOK pa niti stranski igralec ne.

MOK ni ugovarjal še pred vodovarstveno uredbo, ko sta se Ekol in Blisk ponovno želela širiti. Le zaradi budnosti AAG se nista. Sicer bi se lahko zgodbe s požari drugače končale.

Res pa je, da je MOK –  tako kot vse občine – na trasi vodonosnika Sorško polje sodeloval pri predlogu vodovarstvenega območja. A šele po pripombi AAG so Laze dobile poseben člen in s tem zavarovan status, s katerim se danes na občini kitijo.«

PROBLEMSKI SKLOP: Aktivnosti MOK versus prizadevanja AAG

MOK:

»Mestna občina Kranj se je sistematično lotila urejanja območja Industrijske cone Laze. S strokovno podkrepljenimi – in od občine neodvisnimi – analizami ugotavlja in odpravlja domnevne nepravilnosti, nejasnosti in morebitne kršitve.  Samo za omenjene meritve v Lazah je odštela 10.000 evrov. Vseskozi je pripravljena sodelovati z okoljevarstveniki in najti najustreznejše rešitve. Vabilo, da skupaj rešujemo problematiko Laz, še vedno velja. V prepričanju, da nas vodi isti cilj – zadovoljno sobivati v zdravem okolju.«

AAG:

»’Nerazumni’ okoljevarstveniki so bili vedno poleg in uspevali s prostovoljnimi strokovnimi in pravnimi ekspertizami postopke ustaviti. Izliti gnev s strani MOK ponovno dokazuje, da sedanji lokalni oblastniki opevanih vrat sodelovanja v svoji vzvišenosti ne bodo zmogli nikdar odpreti argumentom. A je bilo vredno vsaj potrkati na vest občanov. Zavoljo prihodnjih generacij in habitatov, iztrganih pozabi.«

Kaj je prof. Marko Špolad razkril za Zdravstveniportal.si neposredno po požaru v livarni aluminija v Lazah pri Kranju?  

Ponovno objavljamo video pogovora s članom Civilne iniciative za zeleno Stražišče in članom upravnega odbora AAG Slovenija Markom Špoladom, posneta po zadnjem požaru v livarni aluminija (28. julija 2022) in objavljena 2. avgusta 2022 v sklopu članka z naslovom V Lazah, ekološki bombi gorenjske prestolnice, je požar v livarni aluminija še dodatno ogrozil prebivalce, ki že sicer pospešeno zbolevajo za rakom, boleznimi dihal in parkinsonovo boleznijo. Bodo odgovorni končno ukrepali?.

Video pogovora in portret Marka Špolada: Diana Zajec; fotografija požara: AAG, fotografija merilne naprave: arhiv AAG

Povezave:

#skupajsmoAAG #togetherAAG #заједносмоAAG #заедносмеAAG

#zajednosmoAAG #insiemesiamoAAG

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: